Peš na Pohorje

 in to od domačega praga. Itak, da se ne spomnim kdaj sem bil na zadnje peš na vrhu, kot mu pravimo mi "našega brega", ampak, ker sem se malo posodobil z opremo, beri nove palice in nahrbtnik, je bil čas, da se podam zopet malo v brege.

Ampak, ker sem pravi asket sem šel peš kar odo doma. Torej najprej tri kilometrčke ogrevanja do začetka SPP, ki je ob enem lahko tudi ena od poti do zgornje postaje vzpenjače. 




Štart od doma.

Po ogrevanju sledi vzpon po planinski poti, ki je ob enem začetek SPP, če greš z malo hitrejšim tempo zna bit, da tu pa tam zgrešiš kako markacijo, ki ima poleg še številko 1, tako, da tudi meni ni blo na enem delu najbolj jasno kam zaviti a sem potem nekako najdel pravo smer.

Začetek SPP

Zadnji del gre po smučišču, tako, da se človek več ne more izgubiti, je pa priporočljivo malo paziti na "davnhilarje", ki letijo po strmini. Po prihodu na vrh malo počitja, par šlukov vode in nazaj, tokrat direkt po smučišču, torej po najkrajši poti do spodnje postaje gondole. Tam pa hop na bus, ki je ravno zapiral vrata, ko sem pritekel do njega in sem ga za las ujel.


Torej cela pot je nanesla 12,3 kilometrov, slabih 800 višincev in mi vzela skupaj z postanki malo čez 2 uri.





                                                                            

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Grčija z avtodomom

Grčija 2

Malo obujamo spomine