JAZ IN...

 in to od domačega praga. Itak, da se ne spomnim kdaj sem bil na zadnje peš na vrhu, kot mu pravimo mi "našega brega", ampak, ker sem se malo posodobil z opremo, beri nove palice in nahrbtnik, je bil čas, da se podam zopet malo v brege. Ampak, ker sem pravi asket sem šel peš kar odo doma. Torej najprej tri kilometrčke ogrevanja do začetka SPP, ki je ob enem lahko tudi ena od poti do zgornje postaje vzpenjače.  Štart od doma. Po ogrevanju sledi vzpon po planinski poti, ki je ob enem začetek SPP, če greš z malo hitrejšim tempo zna bit, da tu pa tam zgrešiš kako markacijo, ki ima poleg še številko 1, tako, da tudi meni ni blo na enem delu najbolj jasno kam zaviti a sem potem nekako najdel pravo smer. Začetek SPP Zadnji del gre po smučišču, tako, da se človek več ne more izgubiti, je pa priporočljivo malo paziti na "davnhilarje", ki letijo po strmini. Po prihodu na vrh malo počitja, par šlukov vode in nazaj, tokrat direkt po smučišču, torej po najkrajši poti do spodnje ...

 za vse tiste, ki mislite, da se nič ne bere, naj vas potolažim, da se. Itak, knjiga je nekaj kar je vedno ob meni, je pa res, da sem zadnje čase imel kar malo težav, da najdem neko dobro branje.  Ampak, se je vseeno nekaj našlo, tako da, za začetek dve kriminalki, ki sta v bistvu set serije od avtorjev Cila in Rolf Borjlind v bistvu gre za zbirko detektivskih zgodb v katerih sta glavna junaka policistka in bivši policist, ki je od uspešnega preiskovalca zabredel med brezdomce in se sedaj počasi vrača v normalno življenje. Prebral sem tretjo knjigo z naslovom Črna zarja in sedaj berem peto po vrsti z naslovom Gangrena. Ne me vprašat zakaj sem četrto izpustil... V glavnem za vse, ki imate radi skandi krimiče priporočam.  Ob enem berem tretjo, to pa je po vrsti, knjigo Simona Scarrowa, ki ga mnogi bralci poznate po zgodbah o Rimljanih, a piše tudi dobre krimiče. Tretja z naslovom Smrt v Berlinu je nadaljevanje zgodbe o detektivu, ki preiskuje zločine v času začetka nacizma ...

so številke, če gledamo razne borzne indekse po vsem svetu. Seveda, so za temi rdečimi procenti tudi dejanske denarne izgube, ki jih najbolj občuti peščica multi milijarderjev, ki so izgubili na stotine če ne celo tisoče milijonov v različnih valutah. Se pa seveda vsaka taka kriza na borzah pozna tudi tistim, ki vlagajo(mo) v razne finančne inštrumente in sedaj z različnimi čustvi gledamo na minuse. Ko omenjam različna čustva imam tu v mislih vse od strahu, jeze, panike, no nekateri med katere se štejem tudi sam pa celo neke vrste priložnost za zaslužek na dolgi rok. kaj imam pri tem v mislih, je torej mantra vseh izkušenih vlagateljev, ki je kupuj, ko trgi padajo in prodajaj, ko rastejo. Seveda se lovljenje dna, kakor tudi vrha redko kdaj izide, ampak po občutku bi rekel, da smo na dnu, če pa ne pa zelo blizu in, da se bo slej ko prej sledil odboj. Razlogov za tak optimizem je več. Najprej pa je tu igra, ki jo igrajo veliki plejerji, ki nikakor ne bodo dopustili, da jih politika posam...