Jutri bo vse drugače
je stavek, ki ga bo danes izreklo na stotine ljudi, seveda bodo potem nekje po 10. januarju to že pozabili, ampak to sploh ni važno, ker glavo je, da danes vsi vemo, da bo jutri vse čist drugače.
Malo ironično, ampak kako pa naj, če pa vsi vemo, da je pač to kruta resnica vsakega začetka novega leta , ki je pa v veliki večini kratkega daha. Pa mogoče nebi bila, če nebi vsi takoj pričakovali instant rezultate, če nebi vsi preveč gledali v razne zaslone in se čudili vsem "kvazi" uspešnežem, ki se promovirajo. No, če bi bili že sami do sebe pošteni in bi povedali, da kdaj pa tud ni vse lepo, da pa kdaj tudi trpimo, že to bi bilo super in bi bil v bistvu prvi korak, do tega, da si priznamo, da pač realnost ni taka, kot jo gledamo na zaslonih in si jo poskušamo pričarati sami sebi in drugim.
In točno to je moja želja, to, da pošteno povemo, da nam nekaj ni v redu, to, da povemo, da kdaj tudi trpimo, predvsem pa to, da je za zastavljene cilje potreben čas, volja, pa tudi trpljenje in samo tisti, ki je pripravljen iti skozi to, bo lahko na koncu leta, ki se še sploh ni začelo stopil pred ogledalo in rekel, ja uspelo mi je.
Želim si, da bi vas na koncu naslednjega leta bilo največ takih, ki bi si lahko to rekli.