JAZ IN...

 je bil cilj preteči polovičko na Ljubljanskem maratonu. In cilj je izpolnjen, skupaj s Tatjano, ki je še dan pred tem bila prepričana, da gre na 10ko, sva, bom brez lažne skromnosti reku, to naredila res tak z užitkom. Da malo podkrepim to z užitkom, torej še po slabih dveh urah teka pritečeš v cilj in imaš malo čez 140 povprečen pulz potem vsak, ki vsaj malo teče ve, da ni bla to nekak velika matrarija.  Je pa cel dogodek res prerasel v pravi tekaški praznik, na delih trase, ki se malo spušča ali dviga in ko sem pred seboj zagledal trumo ljudi sem res imel občutek, da sva del nečesa velikega. Ko se samo spomnil na leto 2005 ko sem prvič tekel in sem rabil par sekund do štartne linije in letos, ko sva rabla skoraj sedem minut mislim, da je to dovolj dober podatek o tem v kaj je prerasel dogodek po številu ljudi, ki so na progi, enako pa je tudi kar se tiče ljudi, ki so ob progi in celi čas navijajo in vzpodbujajo tekače.  Pa še nekaj slikic                                            

 sem doma, razlogi za kaj bodo mogoče tu tudi razkriti, saj o tem nastaja en kar obsežen zapis, za katerega pa ne obljubim, da ga bom kadar koli objavil, saj je kot že kak zapisa pred tem malo kontroverzen ali bolje rečeno sem v njem napisal par reči, ki enim sigurno ne bojo všeč, ko bi jih ali pa jih bodo prebrali. Torej, kot rečeno, slab mesec sem doma, res doma v polnem pomenu besede, to pomeni, da sem doma z družino z prijatelji in pa velikokrat tudi sam s sabo. Ali bo to dovolj za to, da bom zopet lahko začel normalno funkcionirati je odvisno od večih dejavnikov in ne samo od mene, tako ,da me prav zanima, kako se bo moje telo odzvalo na vrnitev v realnost. Da pa ne bodo samo take duhamorne teme, pa še par besed o gibanju, ki je kot vsi že dobro veste pač moj način življenja. Prav vesel sem, ko vidim, da prav lepo napredujem k zastavljenim ciljem in, da bo, če bo vse šlo v tem ritmu na koncu točno tako, kot je bilo zamišljeno v začetku leta. Ampak ne bom pa prehitro delil kakega v

 knjiga o tranziciji v Albaniji. Knjiga, v kateri pisateljica, ki je preživljala svojo mladost v Albaniji. Knjiga, ki nam, ki smo v bistvu tako blizu te države da vedeti, da smo še kako daleč in, da v bistvu ne vemo nič ali pa si samo domišljamo, da vemo.  Vsekakor pa je to zanimiv prikaz dogajanje v letih, ko je bivši režim zamiral, tako kot povsod po državah, ki so živele v podobnih sistemih in pa nato prehod, ki pa ni bil tako enostaven, kot smo ga na primer imeli mi.  Ker sam dokaj skrbno izbiram kaj vzamem v roke, bom na koncu rekel, da je knjiga res vredna vašega časa in, da je b bistvu tako napisana, da bralca kar drži pri sebi.                                                                      slika: primus.si

 najprej ena knjiga in tokrat spet iz domačega branja, torej domača avtorica. Čmrljev žleb , knjiga Agate Tomažič, ki bi lahko bila kriminalka, lahko, da je tudi malo zgodovinska, seveda pa tudi obravnava čisto sedanje moderne teme. Mogoče je to branje, ki bo najbližje bralcem, ki so malo živeli v prejšnjih časih ali pa tistim, ki so malo seznanjeni z zgodovino naše države, vsekakor pa je na svoj način tudi kriminalka, ki pa dosti zaključkov prepusti bralcu. Vsekakor vredna mojega in vsekakor tudi vašega časa. Da pa ne bo samo branje pa je tu še ena serija, ki jo lahko dobite na Apple TV, seveda pa se jo da dobiti tudi v kakih "karibskih vodah", gre za nadaljevanko z naslovom Presumed innocent , dobra serija z dobrimi igralci, ki ponuja napet zaplet in še bolj zanimiv razplet, seveda pa boste o vsem izvedeli, če si boste vzeli čas za ogled.  V nadaljevanju sledi še kar nekaj priporočil, saj imam na lagerju še kar nekaj pisnega pa tudi slikovnega materiala tako da "stay t