Dve tretini
leta so za nami in čeprav smo zakorakali v meteorološko jesen poletne temperature še kar ne pojenjajo, tako čez noč temperatura komaj kaj pade pod 20 stopinj, čez dan pa smo še vedno na 30 in še kaj čez.
Je pa poletje naporno in to ne samo zaradi poletne vročine, pač pa še veliko bolj zaradi napornega delavnika, saj ne samo, da pač je to čas, ko se koristijo letni dopusti in to pomeni, da je treba takrat, ko se dela narediti kako uro več, ampak to pomeni, da se tudi veliko dogaja, kar pa pri našem delu prinese še veliko več raznih dogodkov ali bolje rečeno intervencij s katerimi se moramo ukvarjati.
Kakor koli, tako pač je vsako poletje, je pa res, da je vsako poletje bolj naporno, nekaj na račun tega, da se vsako leto doda kak procent dela, drugo, kar pa je še veliko huje in se kar potencira vsako leto pa je to, da sem vsako leto starejši in da m vsako leto bolj najedajo predvsem nočne službe. In tako se zadnje dni počutim res kot kup dreka in sploh ne vem čemu je to razlog. Največ pripisujem temu predvsem pomanjkanje spanca. Iz nočne tako ali tako ne morem spat, potem tam sred dneva zaspim za kake dve uri, se nato zbudim in sem še slabši kot sem bil pred tem.
Ampak, dost jamranja, gremo k bolj veselim temam. Na začetku leta sem si zadal, da pa bi letos nekako probal preteči spet dva jurja kilometrov, seveda pa se kolesarski števec ne sme ustaviti pod tri. Torej sedaj smo na dveh tretjinah leta in ko pogledam mojo statistiko sem navdušen, saj vidim, da bom s tem tempom z lahkoto dosegel zastavljene cilje. Seveda, mi lahko prekriža pot kaka poškodba ali bolezen a č bo vse v redu bo cilj z lahkoto dosežen. Torej je še nekaj pozitivnega v vsem skupaj. Predvsem zaradi tega, ker se bo to vroče poletje prej ko slej poslovilo, pa tudi v službi se nadejam malo bolj umirjenega tempa in s tem malo izboljšanja mojega predvsem duševnega stanja.