JAZ IN...

 in to po dolgem času v papirnati obliki. Oj Triglav moj dom , ne ne mislim pesem, čeprav bi vsak Slovenec moral najprej pomisliti na to. Ampak, ne tokrat gre za zadnjo v seriji detektivk o Tarasu Birsi. Knjiga tudi tokrat ne razočara, ravno nasprotno, so knjige iz dela v del boljše. Zgodba ravno prav zapletena in prepletena z nekaj zgodbe iz prejšnjih delov. O sami vsebini ne bom razpravljal, je pa dejstvo, da akcije ne manjka, prav tako pa ne zgodbe ob akciji. Na kratko, knjiga se lahko kosa z vsakim tujim avtorjem tega žanra.                                                                      slika: goga.si

je očitno mnenje sedanjih oblastnikov, ko bodo s tem, ko bodo v naslednjih parih letih za par sto evrov povečali plače svojim aparatičkom. Pa ali je temu res tako? Jaz osebno ne verjamem in imam za to tudi dokaj dobre argumente. Kot prvo, kdo bi rad delal za nekoga, ki že v osnovi do njega nima nobenega spoštovanja in je v bistvu le nujno zlo, nekaj kar pač mora biti, da lahko država sploh deluje. Kdo bi pri zdravi pameti danes šel za učitelja, ko pa ima vsak starš, ki ima pet minut časa in malo samovšečnosti tako moč, da lahko pride v šolo, grozi tam vsem povprek z odvetniki ali pa še huje vzame oblast v svoje roke in kar fizično obračuna s kakim učencem, staršem ali učiteljem. Na istem je zdravstvo in še kateri od poklicev, ki so potrebni, da pač država lahko sploh funkcionira. In zato, če kateri misli, da je denar res rešitev za vse težave, pol me res zanima izpod katerega kamna je pravkar zlezel. Če boste vprašali nekoga, ki dela v eni od državnih služb, ki servisirajo državljane 2

 Sem naletel na članek o izmenskem delu v katerem "strokovnjaki" no v tem primeru je ena dotična, modruje o tem kako naj delajo ljudje v večih izmenah, no najbolj absurdna pa so priporočila za tiste, ki delajo ponoči. Evo so tule: Zaposleni naj ne krožijo prehitro. Bolje kot v ponedeljek dopoldne, v torek popoldne in v sredo ponoči naj izmene organizirajo tako, da zaposleni en teden dela zjutraj, drugi popoldne, tretji ponoči. Drugo pravilo je, da se kroži v smeri urinega kazalca. Torej, da si izmene sledijo dopoldne, popoldne in ponoči, ne obratno ali celo mešano. Po vsaki nočni izmeni morajo zaposleni nujno iti spat. Doma naj posebej uredijo prostor za spanje po nočni izmeni tako, da bo tih in temen. Spanje po nočni izmeni je krajše, običajno traja šest ur. “Nikakor ne smemo tega spanja preskočiti,” je jasna Dodič Fikfak. Angleško združenje zdravnikov zaposlenim svetuje, naj pred nočno izmeno skušajo zaspati za vsaj uro ali dve. Ponoči naj se zaposlene razbremeni, kolikor s

 ja saj poznate tisto, "noben me nikol ne vpraša kak sem. In kak si te? Ne vpraši." No če mene keri vpraša kak sem pa mu lahko rečem: "ne, nisem vredu". Pa pri tem ne mislim na splošno počutje, ki je kot bi se reklo "shiti as hell", ker pač me vbijajo nočen in turnus in vikendi in to, da ne morem spat po nočnih, pa to, da se moram ukvarjat z bedastimi ljudmi po telefonu, velikokrat pa tudi v živo. Ampak, ne to ne bo tema današnjega pisanja. Danes bom pisal o moronih, kretenih in kar še je teh vzdevkov, ki živijo v moji okolici in na katere zadnje čase kar redno naletim, kot bi se prav lepili na mene. Resno se sprašujem kaj je z nami zakaj smo tako nestrpni, zakaj tako radi kažemo svojo, saj sploh ne vem kako bi to opisal, pač to, da eni kot, da bi se počutili, da so nekaj več al kaj, ne vem no. Ne vek kaj takim ljudem dogaja, ali mogoče vejo, da sploh niso nekaj posebnega pa bi potem s svojim obnašanjem radi to bili, se meli za nekaj več. No za take imam j

 tokrat, kot priporočilo za tele vedno bolj turobne dneve, ki prihajajo in ja ravno pravi čas, da si lahko s tem malo zapolnite svoj prosti čas. Veliko bolje to, kot pa ukvarjanje s politiko, ali pa še huje z drugimi ljudmi. Torej najprej knjiga. Sem čisto pri koncu zadnjega dela iz serije o detektivu Striku in njegovi pomočnici Robin. Torej gre za serijo pisateljice, ki tu piše pod psevdonimom Robert Galbraith , tako, da so vse informacije na linku. Če mi predzadnja nikakor ni sedla in sem jo po nekaj dneh zbrisal, pa je ta vsaj za mene čisto nasprotje in je me je kar zasvojila in to je kompliment, saj v kupu knjig, ki so na trgu in, katere so šle čez moje roke se pač ne spomnim kdaj sem na zadnje rekel za katero. Roko na srce sem jih večini prebral, da sem si krajšal čas in to je bilo tudi vse, no ta pa kot rečeno pa je res vsaj za moje pojme odlična. Torej za vse, ki že poznate zbirko, zadnji je naslov Running grave, ne vem ali je že prevedena, se jo pa z malo truda da dobiti na net

leta so za nami in čeprav smo zakorakali v meteorološko jesen poletne temperature še kar ne pojenjajo, tako čez noč temperatura komaj kaj pade pod 20 stopinj, čez dan pa smo še vedno na 30 in še kaj čez. Je pa poletje naporno in to ne samo zaradi poletne vročine, pač pa še veliko bolj zaradi napornega delavnika, saj ne samo, da pač je to čas, ko se koristijo letni dopusti in to pomeni, da je treba takrat, ko se dela narediti kako uro več, ampak to pomeni, da se tudi veliko dogaja, kar pa pri našem delu prinese še veliko več raznih dogodkov ali bolje rečeno intervencij s katerimi se moramo ukvarjati. Kakor koli, tako pač je vsako poletje, je pa res, da je vsako poletje bolj naporno, nekaj na račun tega, da se vsako leto doda kak procent dela, drugo, kar pa je še veliko huje in se kar potencira vsako leto pa je to, da sem vsako leto starejši in da m vsako leto bolj najedajo predvsem nočne službe. In tako se zadnje dni počutim res kot kup dreka in sploh ne vem čemu je to razlog. Največ pr