JAZ IN...

 ja tudi letos je naš glavni dopust bil kot že zadnji dve leti od kar imamo avtodom v Grčiji.  Sedaj smo že izkušeni mački in glede na to, da smo letos imeli največ časa za oddih, smo si lepo na izi splanirali dopust. Še vedno pa se držimo rekla manj je več in pa čim manj kompliciranja.  Torej pot sedaj že kar standard. prvi postanek Leskovac, kjer smo pri Grošu pojedli prve čevape, nato pa prespali na počivališču Predejane. Počivališče ima vsako leto kaj novega, poleg čistih sanitarij se da tudi tam dobro jesti, imajo pa tudi trgovino. Naslednji dan pa naprej do meje z Severno Makedonijo, ki smo jo kar preleteli z obveznim postankom v Gevgeliji, kjer smo nakupili malo hrane in pijače. Nato pa naslednja destinacija mesto Katerini, kjer smo najprej šli v Lidl, kjer smo napolnili zaloge za en tedn, nato pa še obvezni prvi Giros.  Nato smo se zapeljali še par kilometrov do prvega kampa, kjer smo potem preživeli prvi teden našega dopusta. Torej kamp Gold beach pod goro Olimp. je bil letos

 bi se lahko temu na kratko reklo. Pri tem imam v mislih uporabo vlaka za vsakdanje namene, kot bi bila recimo lahko vožnja v službo. Po tej izkušnji ziher spet nekaj časa ne bom sedel na vlak, če res ne bo nujno potrebno. No, pa da malo utemeljim zakaj.  Torej zadnjič sem moral silom prilike, kot bi se temu reklo uporabiti to prevozno sredstvo, od Maribora do Sl. Bistrice. Po voznem redu rabi vlak za to relacijo 20 minut. No mi smo dodali k temu času še 19 minut, torej smo stali na progi skoraj tako dolgo, kot smo se vozli, s tem, da je vlak iz postaje štartal točno ob uri. Je pa vse skupaj podkrepila še ena voznica, ki je izstopila skupaj z mano na postaji, ko je povedala, da uporablja vlak vsaki dan ampak, da nikoli ni točen. Žal sem tako opustil vse še tako male upe, da bi kadarkoli uporabljal vlak, kot prevozno sredstvo za v službo, razen v primeru, ko bi imel tako službo, ki bi dopuščala fleksibilen delovni čas, kar pa žal pri meni odpade.  Tako, da vsi tisti, ki se čudite zakaj

 je tale vročina, da se malo zopet posvetimo pivu. No, tokrat bi pravi pivo pivci rekli temu brezalkoholna pijača z okusom piva in kot vedno smo pravi pivo pivci v lovu za največjim približkom okusa piva in to je predvsem grenkoba, ki jo večina najbolj ceni v okusu piva.  Žal je večina brez alkoholnih piv bolj sladkastih, no kakor koli tokrat imam na lagerju tri. Enega slabega, potem enega srednjega in enga, ki dosega kar visoke standarde, vsaj kar se mojega okusa tiče. Torej prvi je iz Hoferja Eichbaum in je za mene najslabšega okusa, torej najbolj sladek in tudi ledeno mrzel ni glih nekaj kar bi jaz priporočal Naslednji je med pivi kar znana znamka Stella Artois in sem ga kupil v Grčiji, najbrž pa se ga da kupiti tudi pri nas. No ta že spada v rang piv, ki bi ga z lahkoto pil za hudo žejo. In pa še zadnji, ki pa je po zdaj zbranih vseh primerkih po mojem okusu res dober in to je znani češki pivovar Staropramen, ki ima zelo dobro tudi alkoholno verzijo. Pa na zdravje!