Občutek sreče

 doživlja vsak na svoj način. Eni ga doživijo, ko si nekaj kupijo, spet drugi, ko nekaj dobrega pojejo, tretji ko grejo na kaka potovanja...

Jaz spadam med tiste, ki res ne rabijo veliko, včasih mi je dovolj, da samo pogledam skozi okno se ozrem na okoli in sem srečen, največkrat pa doživljam taka čustva, ko sem zunaj nekje v naravi, najraje sam zgodaj zjutraj. Recimo danes zjutraj ali bolje rečeno še sredi noči, ko sem tekel po zasneženih in poledenelih pločnikih po mestu, nikjer nikogar. V takih trenutkih ne rabim nikogar, da bi me videl ali da bi se z mano družil, to je trenutek, ko sem sam s sabo, čas ko si v ušesa dam slušalke, da lahko poslušam kak zanimiv podkast in v bistvu tako, kot bi se reklo ubijem dve muhi na mah. 


Najbrž ne bo nič narobe, če kar lepo priznam, da sem pač odvisen, odvisen od tega, da si na račun športa nabijam občutek sreče a ob enem vem, da sem ravno zaradi tega tudi boljši človek. 

Ampak pustimo zdaj to. Pri sreči smo in predvsem pri tem, ko jo doseči in to danes ko živimo v milo rečeno čudnih časih. Ja saj vem spet bom zvenel, kot pokvarjen gramofon, ampak resnica je, da je potrebno res čisto malo za to, da se osrečimo, pa ne samo sebe, pač pa mogoče še koga posredno, ko nekaj naredimo. Včeraj recimo je padel sneg in ali je res tako težko vzet lopato pa odmetat kak dovoz ali potko do kam in s tem olajšati komu življenje. Mene take stvari osrečujejo, pa ne samo to prav vesel sem, ko naredim kaj takega in za po vrhu prav malo mi je mar, če to delam samo jaz in se vsem ostalim po domače rečeno fučka. Jaz se po takih in podobnih dejanjih vedno smeji, mogoče ne navzven, se pa v sebi. 

Verjamem, da lahko vsak pri sebi najde način, kako si lahko polepša dan in če ga bo s kakim dejanjem še komu drugemu mislim, da je naredil vse. 

Seveda pa še naprej ostanite zdravi, predvsem pa zdrave pameti.


Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Grčija z avtodomom

Grčija 2

Malo obujamo spomine