Grčija 2
je padla letos. Sicer je to bil plan že lani takoj po prvem dopusti v Grčiji, da tudi letos svoj glavni dopust preživimo na jugu, le lokacija je bila vprašljiva in v bistvu vse do zadnjega prav nismo vedeli kam bi šli, ampak to je ravno čar dopusta z avtodomom.
Kar se tiče poti smo vedeli, da gremo po najkrajši poti, torej čez bivšo jugo, tako smo krenili popoldan iz Maribora in malo pred pol nočjo prispeli v Predejane, kjer smo določili, da bomo prespali. Priporočam vsem, ki ste na poti na jug, počivališče je ravno prav umaknjeno z avtoceste, ima pa tudi bencinsko in pa trgovino. No zjutraj za mene obvezen trening in okoli devetih nadaljujemo pot v smeri Grčije.
Na meji z Makedonijo smo v slabi urci, za prehod pa porabimo manj kot pol ure. Makedonijo pa itak prevozimo v šusu, tako, da smo pred mejo predem se sploh zavemo. V Gevgeliji se odločimo za obvoz na Dojran, kjer naredimo postanek za kosilo, nato pa čez mejo in smer obala. Čeprav je bil prvotni plan najprej prečkati Makedonijo v smeri Bitole in obiskati Meteroe pa je vmes padla odločitev, da gremo direkt do obale. Torej smer Solun oziroma letos mimo Soluna po desni strani in do prvega primernega kampa. Kaj hitro nam uspe najti lep kamp Golden Beach z odlično plažo. Kar hitro dobimo fino parcelo in se v roku pol urce namestimo. Kamp je res čisto ob plaži, na plaži so ležalniki in marele, ki jih lahko ob naročilu ene pijače uporabljaš po mili volji, torej vse kar rabimo, da začnemo z oddihom.
V začetki je bil name, da ostanemo tu do ponedeljka a smo potem nekaj na račun praznikov v Grčiji, nekaj pa tudi na račun super lokacije padla odločitev, da bivanje podaljšamo do srede, ko pa smo tudi zaradi izčrpanih zalog bili primorani spremeniti lokacijo.
Torej v sredo najprej v Lidl nato pa v lov za novo lokacijo.
Res je, da smo imeli namen tudi kak dan kampirati kot bi se reklo na črno a smo bili letos bolj soft varjanta in smo pač na račun tega, da lahko v kampu uporabljamo klimo, ki deluje samo na elektriko pač ubrali to varjanto in tako lepo vsako noč spali v prijetno ohlajenem okolju.
Torej premik ni bil prav daleč saj se nam ni nekaj ljubilo vozit in smo tako naš naslednji kamp našlo pod utrdbo Panteleimonas. V primerjavi z prejšnjim kampom je te la bil bolj na obljudenem območju in smo tako meli dostop tudi do kakega lokala in smo si tako privoščili tudi kak goros in suflakije.
Ampak kaj ko vse hitro mine, sploh pa dopust in ker smo imeli na dolgu še Meteore smo v ponedeljek krenili v to smer. Po slabih treh urah pridemo do tja in res ni kaj prav impresivno zgledajo te skale, no še bolj impresivna pa je temperatura, ki je v senci prišla skoraj na 40 stopinj. Sicer ponujajo vodene oglede samostanov, ki naj bi jih bilo šest, ampak nekako vsaj jaz nisem zbral moči da bo prvo plačal 90 evrov za vse tri in se nato pol dneva cijazil okoli hribov in pešačil. Tako smo šli peš do najbližjega, tako da smo vsaj malo dobili občutek za kaj gre, nato pa kar hitro krenili naprej. Postojanka določena za spanje je bila mestece Kastoria. Tam smo parkirali tik ob jezeru, plačali na avtomatu parkirnino za 1 evro, nato pa šli iskat pita giros. Večer smo preživeli ob kartanju, nato pa šli spat. In po tej noči sem bil še bolj prepričan, da se splača biti v kampu. Saj zaradi vročine nisem spal skoraj nič.
Iz Katorije pa v smeri Ohrida. Na Ohrid smo prispeli popoldan, na račun premika ene ure smo torej bili še kar hitri. Je pa res, da so v Makedoniji ceste res slabe in je vožnja kar naporna. No nas je pa Ohrid toliko bolj navdušil. Najprej kamper stop s super lokacijo čisto ob plaži, nato pa še samo mesto, do katerega smo šli zvečer. Res nismo rabili dosti, da smo se odločili, da naslednje leto gremo najprej na Ohrid.
Ni, sreda počasi za odhod v smeri Slovenije. V načrtu je bila pot v enem zamahu, za katero sem načrtoval, da bomo rabili okoli 15 ur. Skoraj sem imel prav, krenili smo nekaj čez osem zjutraj in parkirali v Mariboru nekaj če eno.
Za konec pa res zanimivo, da smo prevozili nekaj čez 3000 kilometrov in pri tem na poti nismo bili v niti enem zastoju, kar se tiče meje smo za vse prehode porabili mogoče uro in pol več sigurno ne, je pa res, da smo jih zbirali pametno in naredili za to par obvozov. Avtodom pa se je itak izkazal za stroj prve klase, razen malih težav s stikom za luči, kar je bila posledica luknjastih cest v Makedoniji nismo imeli nobenih težav.
.jpg)
.JPG)
