JAZ IN...

 je padla letos. Sicer je to bil plan že lani takoj po prvem dopusti v Grčiji, da tudi letos svoj glavni dopust preživimo na jugu, le lokacija je bila vprašljiva in v bistvu vse do zadnjega prav nismo vedeli kam bi šli, ampak to je ravno čar dopusta z avtodomom. Kar se tiče poti smo vedeli, da gremo po najkrajši poti, torej čez bivšo jugo, tako smo krenili popoldan iz Maribora in malo pred pol nočjo prispeli v Predejane, kjer smo določili, da bomo prespali. Priporočam vsem, ki ste na poti na jug, počivališče je ravno prav umaknjeno z avtoceste, ima pa tudi bencinsko in pa trgovino. No zjutraj za mene obvezen trening in okoli devetih nadaljujemo pot v smeri Grčije.  Na meji z Makedonijo smo v slabi urci, za prehod pa porabimo manj kot pol ure. Makedonijo pa itak prevozimo v šusu, tako, da smo pred mejo predem se sploh zavemo. V Gevgeliji se odločimo za obvoz na Dojran, kjer naredimo postanek za kosilo, nato pa čez mejo in smer obala. Čeprav je bil prvotni plan najprej prečkati Makedonij

 nazaj po krajši odsotnosti ali bolje rečeno po dopustu o katerem pa v enem od naslednjih objav. je pa res, da se je v tem vmesnem času naredilo toliko stvari, od katerih so seveda najbolj odmevale poplave. K sreči mi nismo bili deležni kakršnih koli posledic, sem pa bil kar dobro vpet v dogajanje v službi.  O vsem skupaj se mi ne zdi, da nima smisla zgubljati besed, ljudje, ki so bili na kakršni koli način neposredno udeleženi in so utrpeli kakršno koli škodo v teh poplavah bodo posledice čutili še leta, če ne desetletja. Kar me bolj moti je zopet to kako so eni takoj zopet zajahali val tuje nesreče, eni za samo promocijo, drugi so zavohali hiter zaslužek, eni tudi priložnost za izvajanje kriminale, žal pa le malo je takih, ki so res želeli samo pomagati in nič drugega. Upam samo, da bodo pristojni res naredili vse, da bodo pomoč dobili tisti, ki so jo za res potrebni, ne pa tisti, ki imajo najboljše zveze in poznanstva, kot se to rado zgodi. Kot rečeno na začetku smo vmes preživeli d