JAZ IN...

 v teh poletnih dneh. a se moram kar pohvalit, ker sem res priden. Ta mesec sem pretekel že 175 kilometrov in sem že blizu 1000 kilometrov skupaj, pa tudi na kolesu se bližam še 2000 kilometrov, kar je za gorca kr ok. Pridno pa tudi delam treninge za moč. No še vedno se trudim vsaj pri teku držati nizek pulz, seveda je to sedaj, ko je vročina malo težje a kot rečeno se trudim. Tako sem sedaj redno na devet do deset ur treninga na teden, kar pa je že kar veliko za rekreativca. Se pa kar se da trudim tudi z prehrano. Predvsem se držim intermiten fastinga, kar pomeni, da se trudim, da začnem jesti dopoldan čim pozneje. Idealno bi bilo, da nebi jedel 16 ur, se pravi, da bi jedel zvečer in potem šele nov obrok čez 16 ur. To mi najbolje rata, ko imam nočno, ko po navadi jem okoli štirih popoldan in potem naslednji dan šele enkrat po deseti uri, drugače pa sem bolj znan kot večerni jedec, ampak vseeno potem naslednji dan ne jem pred deseto ali pa celo počakam do dvanajstih ko imam po navadi ž

 po prihodu domov, smo si privoščili teden oddiha. V ponedeljek sva Miha in jaz šla na Roglo, plan je bil, da tam ostaneva do srede a naju je slabo vreme odgnalo domov že v torek proti večeru. A vseeno sma se mela super, malo sma pohajkovala, jaz sem v torek zjutraj odtekel na Lovrenška jezera, pa seveda obvezen vzpon na stari stolp, pa še eno vožnjo s sankami sma si privoščila. V četrtek pa smo se glede na napoved odločili za skrajni vzhod naše države. Torej terme Lendava. Super izbira za vse, ki kampirate, majhen a lep kamp, urejen, kopališče pa super, nobene gužve, voda odlična in kaj je najvažnejše imajo tobogane...

 in obe izpod peresa Slovenskih avtorjev.  Da ne dolgovezim, prvo je napisal Boštjan Videmšek, mnogi ga bol poznajo, kot novinarja iz vojnih območij, zadnje čase pa veliko piše tudi o podnebni krizi in še kaj se najde. V knjigi Vojni dnevnik pa gre za zgodbo, ki naj bi bila fiktivna a močno spominja na zgodbo iz sedaj nam najbližje vojne med Rusijo in Ukrajino. Zgodba o dveh prijateljih, zgodba o njunih življenjih in prav tako o skrivnostih. Druga pa je prav tako od pri nas že uveljavljenega in nagrajenega pisatelja Gorana Vojnovića, ki ne samo, da je napisal že kar nekaj knjig, so po njih tudi posneli že, če se ne motim dva filma. Tokrat sem prečital knjigo Jugoslavija moja dežela. Knjiga opisuje življenje družine oficirja bivše JLA. Zgodba se prepleta med časoma v bivši Jugoslaviji in nato 16 let kasneje, ko sin začne iskati svojega sina, ki naj bi domnevno bil tudi vojni zločinec. Obe knjigi sta na voljo tudi v Biblosu od koder so naložene tudi slike.

 je pel Šifrer, no jaz pa samo tečem počasi. Torej po Radencih sem se odločil, da začnem tečt po t.i. Mafetone metodi. Večina tekačev ve zakaj gre, za ostale pa samo na kratko. Gre zato, da pri teku ne presežeš pulza, ki se izračuna preprosto 180 minus leta, se pravi pri meni je to 130 utripov na minuto, ker pa če si dobro treniran lahko ta pulz povečaš do največ 10. Jaz se tega zdaj kar pridno držim, kljub temu, da so sedaj pač na vrsti toplejši dnevi, kar pa posledično takoj pomeni, da se ti pulz zviša, kot pa pri nižjih temperaturah. No pri meni so ti še nočne po katerih imam velikokrat tudi malo višji pulz.  Kljub vsemu bom reke da se mi v 90% uspeva držati protokola. Za enkrat so rezultati vzpodbudni. Kot prvo lahko tečem blizu ure in pol in po teku ne čutim nobene utrujenosti, kar pa je najpomembneje je to, da se mi že pozna režim tudi v tem, da lahko z istim pulzom tečem hitreje, kot na začetku. Torej do jeseni pričakujem kar dobre rezultate. Sploh potem, ko se bo tudi poletna v