Čustva

Avtor: -

 kot so jeza, žalost, nemoč in še kas se zadnje dni kopičijo v meni, še posebej se mi to dogaja po nočnih službah, kjer se zadnje čase kot po pravilu ukvarjamo res z izmečki, ki jih je naplavilo to človeštvo. Poslanstvo, da bi naša služba morala ljudem pomagati pa je že dolgo izgubilo svoj pomen. Ukvarjamo se samo še res z izmečki, pa pardon za te besede. Žal pa je res tako, kaj pa je še huje je to, da večina se sama zavestno odloči da bo taka, le manjši del jih je v to nekako vržen ali pa jih je sistem ali na splošno življenje prisililo v to.

Kaj s tem mislim, da dam primer ali te sistem prisili v to, da po mestu polnem ljudi divjaš z avtom, po moje ne, ali pa ali je sistem tisti, ki te prisili v to, da med štirimi stenami pretepaš svoje bližnje, jaz temu ne verjamem. Pa še cel kup je tega, da ne nakladam predolgo. Torej sistem ni tisti, ki je za vse kriv v večini primerov smo ali bolje rečeno so posamezniki tisti, ki se zavestno odločijo da bodo pač navadni izmečki, s katerimi pa se morajo nato ukvarjati tisti, ki so namenjeni predvsem temu, da ljudem pomagajo. Lep primer je zadnji, ki se je zgodil v Velenju. Pešec hodi po pločniku in v njega z motorjem trči osebek, ki divja je pijan in tako povzroči nesrečo in spotoma ubije človeka, ki hodi po pločniku. 

Ne to za mene ni normalno, žal in nikoli ne bo. Torej živimo v času, ko ljudje brezbrižno hodijo po cesti in gredo hladno mimo človeka, ki recimo obleži, velika večina se sploh ne uzre, eni pokličejo na 113 ali 112 in gredo naprej, skoraj nihče pa se ne ustavi in človeku pomaga. V isti sapi pa taisti ljudje sedijo za svojimi elektronskimi napravami in so v takoj sposobni dati mnenje o vsem, obsojati vsepovprek in kar je najhuje žaliti ljudi, ki jih nikoli niso srečali. Oprostite izrazu, za mene je to gamad in ne ljudje še man pa soljudje. V veliki večini jih tudi vse moti, nikoli pa se sami ne ozirajo na druge in še in še.

Vedno težje delam svoje delo in to samo zato, ker to ni več tisto čemur je prvotno namenjeno, torej pomoči ljudem, ampak je to samo še ukvarjanje z človeškimi izmečki. Žal tako je, mogoče kdo temu ne verjame in tudi sam sem bil vedno nekdo, ki je trdil, da je treba v ljudeh vedno iskati dobro, ampak žal to več skoraj ne gre.

Še in še in še bi lahko sedaj našteval stvari, ki se dogajajo, zašel spet malo tudi v službene sfere in kaj navrgel o nespoštovanju, ki ga je vedno več, pa ne bom, za enkrat še ne.

Za konec samo to, bodimo najprej ljudje, vedno glejmo kako lahko naredimo svet lepši, kako lahko naredimo nekaj dobrega, pa čeprav je to samo malenkost, poskusite, videli boste, da se boste bolje počutili.

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Grčija z avtodomom

Avtor: -
Slika
 v parih besedah, najboljši dopust ever. Pa da začnemo na začetku. Januarja, ko smo kupli avtodom je takoj padla odločitev, da poleti gremo z njim v Grčijo. Razlogov za to je več, eden je ta, da sem jaz že bil velikokrat na Grški obali in malo poznam teren, drugi pa je ta, da lahko v Grčiji kampiraš na free kot bi se reklo in ne rabiš hoditi v kampe. Torej prišel je dolgo pričakovani dopust in priprave so bile končane. Imeli smo okvirno zastavljeno pot, torej v Grčijo preko Balkana z enim vmesnim postankom za spanje nekje na jugu Srbije. Tako smo krenili na pot v ponedeljek, da se ne gužvamo čez vikend po cestah in izgubljamo živce, kar se je izkazalo za odlično odločitev. Brez težav na meji smo bili že nekaj čez enajsto uro v Srbiji in čas je bil za prvi postanek in malico. Nato nadaljujemo pot po Srbiji in naslednji cilj je bil Leskovac in pokušina Leskovčanih čevapov. No zadeva se je začela malo komplicirati, ko smo na avtocesti naleteli na karambol in smo se dobrih pet kilometrov c
Preberite več

Grčija 2

Avtor: -
Slika
 je padla letos. Sicer je to bil plan že lani takoj po prvem dopusti v Grčiji, da tudi letos svoj glavni dopust preživimo na jugu, le lokacija je bila vprašljiva in v bistvu vse do zadnjega prav nismo vedeli kam bi šli, ampak to je ravno čar dopusta z avtodomom. Kar se tiče poti smo vedeli, da gremo po najkrajši poti, torej čez bivšo jugo, tako smo krenili popoldan iz Maribora in malo pred pol nočjo prispeli v Predejane, kjer smo določili, da bomo prespali. Priporočam vsem, ki ste na poti na jug, počivališče je ravno prav umaknjeno z avtoceste, ima pa tudi bencinsko in pa trgovino. No zjutraj za mene obvezen trening in okoli devetih nadaljujemo pot v smeri Grčije.  Na meji z Makedonijo smo v slabi urci, za prehod pa porabimo manj kot pol ure. Makedonijo pa itak prevozimo v šusu, tako, da smo pred mejo predem se sploh zavemo. V Gevgeliji se odločimo za obvoz na Dojran, kjer naredimo postanek za kosilo, nato pa čez mejo in smer obala. Čeprav je bil prvotni plan najprej prečkati Makedonij
Preberite več

Albanija 2

Avtor: -
Slika
kot bi se lahko reklo temu zapisu, ker pač sem že namenil nekaj besed o tej državi v kateri sem sedaj že več, kot mesec in pol in, ker se bliža počasi a vztrajno tudi čas vrnitve domov. Kaj bi lahko na kratko rekel o tej državi, kjer narava res navdušuje vse ostalo pa bolj ne. Kot sem slišal nekoga reči, kar be bog ustvaril je res fenomenalno a kaj, ko je vse tisto kar je naredila človeška roka potem pokvarilo celotno sliko.  Čeprav sem že kar domač v teh državah Balkana pa se še vedno sproti čudim temu kar vse so ljudje tukaj sposobni narediti in kako je tukaj življenje. Mogoče bo za koga, ki sem pride na krajši obisk vse skupaj zanimivo, smešno, mogoče na trenutke celo absurdno, a dvomim, da se bi lahko privadil na življenje tukaj, na navade in na obnašanje. Pa ne mislim na pregovorno balkansko ležernost, pač pa bolj na ignoranco, predvsem imam tu v mislih na ignoranco do sobivanja. Ker je zame pač velika vrednota, da spoštuješ ljudi s katerimi sobivaš je pač tu življenje zame skoraj
Preberite več