Vsega poln kufer

tak bi lahk opisal svoje počutje tele dni. K temu seveda najbolj pripomore tale služba, ki me res ubija na trenutke, sploh tele nočne me bojo ugonobile, če se mi jih ne bo uspelo rešit v doglednem času. Nočne skupaj v kombinaciji z poslušanjem raznih ljudi, ki si mislijo, da so najpomembnejši na svetu in od katerih jih ima le peščica take težave, ki so vredne moje in posledično energije celotnega ustroja v katerem delam. Najbrž je brezpredmetno zgubljati besede o tem, da je več kot tri četrtine stvari , ki jih poslušam iz dneva v dan v službi brezpredmetnih in se z njimi sploh nebi smeli ukvarjati, no tu pa nastopi veliki ČE, torej če bi eni znali malo delati predvsem z pametjo, ki pa je žal očitno vedno redkejša vrlina v teh časih. Tako moram sredi noči, ko bi moral vsak normalen človek nabirati moči za nov dan, jaz poslušati take nebuloze, da te res zapeče v glavi. In kot rečeno jih je od tega velika večina takih, ki sploh niso relevantni za delo s katerim se ukvarjam. Nima smisla, da se spuščam v podrobnosti, čeprav me ima, da bi si jih začel prav beležiti in o teh stvareh enkrat tudi napisal, kaj pa vem, mogoč kr knjigo, in tega verjemite je za eno knjigo.

Vedno bolj vem zakaj so policisti imeli včasih benificiran staž in vedno manj mi je jasno, zakaj je sistem kljub vsemu napredku na tem področju zaostal. Vsak dan berem študije o tem kaj vse vpliva na zdravje ljudi in kako škodljivo je nenehno menjavanje ritma spanja. In prav temu smo mi v veliki večini podvrženi, a tu ne gre samo za to, da pač, ko si v nočni ne spiš, gre še za to, da si pri delu izpostavljen nenehnim stresnim situacijam, ker če komu ni jasno vsak stik z osebo, ki je v našem postopku povzroči stres pri obeh z to razliko, da ima stranka ta stres enkrat jaz pa kr naprej, saj se stranke pač vrstijo ena za drugo. 

No, ko sem prej omenjal sistem in napredek v takšnih in drugačnih dognanjih, pa je tu naš sistem, ne da stagnira pač pa smo nazadovali. Če dam primer, pred okoli 20imi leti je človek, ki je opravljal tako delo kot jaz že bil v penziji, če pa še ne pa čisto blizu. No, če je še delal, so po večini za njega našli delo, ki je bilo bolj odmaknjeno, torej, ni več toliko delal ponoči, bil je več doma za vikende in podobno. Sedaj tega ni več, ni več za nikogar. Jaz verjamem, da nekomu pač celo kariero paše, da dela vikende in praznike a po drugi strani vem, da nas je tudi nekaj, ki pa bi počasi izpregli iz teh nočnih in vikend paketov, kot jim rečemo. Žal pa je realnost takšna, da zaradi kroničnega pomanjkanja kadra po eni strani, skupaj z včasih neposrečenim kadrovanjem, skoraj nihče nima drugega izhoda, kot, da dela še naprej nočne, vikende, praznike....

Jaz osebno, bi takoj zamenjal delovno mesto za drugo, kjer bi lahko večkrat kot ne spal doma, za tako, kjer nebi rabil za vsako družinsko praznovanje prosit, da sem lahko prost, pa čeprav bi na račun tega dobil manjšo plačo. Človek, no vsaj jaz sem prišel do točke, ko denar res ni vse na tem svetu in dokler mi to kar zaslužim omogoča to, da lahko živim je za mene dovolj. Če se malo pošalim, kolk sem na zadnje videl za vse skopljejo isto luknjo in vsi mamo žal samo eno možnost živeti.

Da neham jamrat, ker vsak mi lahko z lahkoto reče, sam si vedel v kaj se spuščaš, kak je delovnik in tako dalje.... Ja vse je res, je pa tudi res, da je bil sistem pred 20 plus leti drugačen, ali bolje rečeno boljši, bolj človeški, no sedaj pa je naravnan tako, bolj za številke, kar v resnici tudi vsi mi smo, ki smo v nekem sistemu.

Da pa le ni vse tako hudo pa naslednjič nekaj o tem, kako uspešen in to mislim resno sem z izgubo odvečne teže in kako sem se spravil v kar dobro tekaško formo.

Zaj pa grem spat, ker seveda sem iz nočne.