Tradicionalni vikend

 v tem času je rezerviran za Radence in udeležbo na teku. Že kar na začetku povem, da sem letos prišel čisto do cilja, ne pa tako kot lani, ko sem očitno precenil svoje možnosti in nato dan preživel v bolnici.

Torej letos spet v petek popoldan z avtodomom v Radence, kjer smo se sparkirali pri nogometnem igrišču, šli mal na okol, nekaj pojedli zvečer in potem spanje. V soboto pa lepo na izi vstajanje, kava, sendvič in proti štartu. No vreme se je kot vasko leto tudi letos kr naredlo, ker mraza tudi letos ni blo, je pa res, da tud pretirane vročine ne. 

Teka smo se udeležili vsi trije, razen Miha, ki še tek ne jemlje neka kar bi blo užitek, on je bol za skiroje pa bicikle, kaj čemo tak pač je, no tud Živa do zadnjega ni vedla al bi šla al ne, no štartnine ni mela, je pa pol vseeno odtekla 5 kilometrsko razdaljo.

No midva s Tatjano pa sam stopila na štart 10 kilometrskega teka, kar je že kar tradicionalno zadnja leta. Tatjana kot vedno naspidirana na rezultat, jaz pa sem šel na tek z ciljem odtečt 10 kilometrov in pri tem ne it preveč preko cone udobja. Nikakor se ne morem zmotivirat, da bi se nekaj zaganjal, mi je pa vredu, da vem, da lahko brez muke odtečem 10ko. Kakor koli, jaz sem svoje tekme že odtekel in sedaj gledam na tek tako, da bom lahk tekel do smrti, pa tud če mal počasneje.

Aja, še rezultati, Tatjana malenkost čez 52 minut, jaz pa mal čez 55 minut.

V glavne po teku mal druženja pa eno pivo, nato pa na pico in od tam do Soboškega jezera, kjer smo se odločli, da prespimo. Za vse, ki imate avtodom, priporočam kak postanek na jezeru, parkirišče je veliko, čez dan so tud odprti WCji. Torej lepo smo se sparkirali pa na plažo in v vodo se okopat. Sicer jezero ni glih toplo ampak malo krioterapije ne škoduje. Žal je bil pol popoldan dež, tak da smo ostali večre preživeli v pojstli. Zjutraj pa še do Moravskih na kopanje in popoldan še kosilo pri tašči in viken je bil za nami.

    tek okoli jezea

   Soboško jezero

   pred štartom

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Grčija z avtodomom

Grčija 2

Malo obujamo spomine