Ti boš pa 100 let živel

 mi je danes rekel en sodelavc, ko tak fejst migaš. Pa sem mu rekel, da ne migam za to, da bi živel 100 let, ampak za to, da bi živel tist kolk bom kvalitetno. Rajš manj pa, da sem skoz v miganju ko pa 100 let zaležan.

No pa, da nadaljujem z modrovanjem. Ker sem v takem službenem okolju, kjer nam narava dela omogoča, da se pač lahko malo prej upokojimo in ker nas je kar nekaj ki so(mo) blizu, eni pa že preko tega, da bi lahko to storili, je na dnevnem redu tema "penzija".

Sam imam še kake štiri leta do tam in za enkrat sem mnenja, da bom to kar mi država omogoča tudi izkoristil, razen v primeru, če bi se kaj drastično spremeni. Pri tem imam v mislih, kaj pa vem, da bi recimo Tatjana ostala brez službe ali pa da bi kdo zbolel pa bi rabli več denarja, nekaj v tem stilu ali pa, kar je pa skoraj nemogoče, da bi dobil delovno mesto, kjer bi lahko delal, kot normalni ljudje, se pravi 7-15 od ponedeljka do petka, to pa bi lahko delal tud do smrti, a za to so možnosti skoraj nične. Torej, ko vse to odštejem pa vidim, da bom, če bo vse tak ko mora bit, pač kar lepo izkoristil "boniteto" delovnega mesta in lepo šel v "penzijo", ko bom za to imel pogoje.

In ja ravno za to se ukvarjam z rekreacijo, ravno za to, da bom tudi leta po tem, ko bom res imel veliko časa, ko bom vsako noč naspan, ko bom za praznike in vikende doma lahko aktivno preživel čas.

Priznam pa da mi je kar mal fetiš, tud zdaj, ko pred službo vstanem pred tretjo zjutraj in pol grem ven tečt ali pa naredim kombinacijo treninga za moč in teka. Res mi je prav fino, ko potem pridem v službo in vem, da sem naredil nekaj zase, za svoje zdravje in za boljše počutje in kar lažje preživim 12 urni delovni dan.

Torej, migaj delaj, živi, kot bi rekel avtor zadnje knjige, ki sem jo predlagal. Jaz bi dodal, ne obremenjuj se s stvarmi na katere nimaš vpliva, brigaj se zase in delaj vse na tem, da bo lepo tebi in vsem s katerimi sobivaš. Aja, pa še to, da ni vse v dnarju. Amen.

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Grčija z avtodomom

Grčija 2

Malo obujamo spomine