Novoletne želje
so v tem času glavna tema, a še preden jih nekaj zapišem je prav, da kaj povem tud o letu, ki je za menoj.
Predvsem mirno je minilo to leto, brez kakih pretresov, čeprav sem konc leta zopet menjal delovno mesto ali bolje rečeno se vrnil na prejšnje, vse ostalo pa res tako zelo umirjeno. Tud korona je mimo in prvi hajp, ki je nastal februarja ob napadu na Ukrajino se počasi umirja. Ampak kaj ma to sploh veze z nami, razen seveda to, da marsikaj plačujemo dražje na račun takih in drugačnih kriz, pa seveda ne smemo pozabiti, da bodo spet eni napolnili žepe do vrha, ker vsaka kriza je pač po drugi strani za nekoga dobičkonosna.
A če pustimo politiko in vse ostalo ob strani, je kot rečeno leto minilo mirno, kar pomeni, da ni bilo nobenih pretresov v familijskem smislu. Vsi smo zdravi in sedaj, ko sem vedno bližje 50ki se mi zdi, da je zdravje res vrednota, ki mi vedno več pomeni. Koliko k temu pripomore to, da vsak dan malo poženem kri po žilah z neko športno aktivnostjo ne vem, sem pa ziher, da prava doza športa ziher ne škoduje. Da pri tem ne omenjam dobrih medsebojnih odnosov, ki so ključ do dobrega zdravja.
Pa da ne nakladam gremo raj k željam za prihodnje leto, te se nanašajo tako na mene, kot na vse ljudi.
Za začetek si želim, da bi vsi znali najrej pometati pred svojim pragom, pa tu ne mislim samo tako metaforično, pač pa tud prav z metlo pometat smeti. Zadnje čase opažam kar veliko različnih smeti po našem dvorišču, seveda dopuščam možnost, da jih nekaj tja zaide po nesreči, recimo jih prinese veter, a za večino vem, da so plod nas, ki živimo tu. Nikakor mi ni jasno, kako lahko nekaj vržeš ali pa ti pade na tla pa se ne skloniš in pobereš pa vržeš v neko kanto, pa magari tista smet ne spada prav v tisto kanot, samo pober pa vrž v smeti pa je. Verjamem, da če bi vsi to delali bi bil svet z malo truda velik lepši.
Vzporedno s tem si želim, da bi bili manj nervozni in nestrpni drug do drugega. Verjamem, da če bi vsak včasih stopil mal nazaj zajel samo in potem nadaljeval, bi bilo vse velik bolje predvsem pa manj napeto.
Želim si, da bi se večkrat zavedal(i), da smo minljivi. Verjamem, da bi s tem v mislih veliko lepše živeli in bi se včasih ne pehali za stvarmi, ki so sila nepomembne za to, da si lahko srečen, predvsem za to, ker včasih pehanje za tem ob enem lahko v nesrečo vrže nekoga, ki ga to pehanje lahko prizadene. Če poenostavim, vsi vemo, da je marsikateri pripravljen iti preko trupel za to, da doseže nekaj, kar pa sploh ni tako pomembno.
Pa, da ne pretiravam, za nazadnje si želim, da bi vsi predvsem uporabljali svojo zdravo pamet in ne verjeli vsemu kar preberejo na raznih internetih.
To bo to za za začetek.