30 let

 je minilo v teh dneh od kar hodim v službo.

Torej od julija 1991, ravno ko se je naša država rešila bivše juge, sem jaz začel hodtit v službo. Vmes samo z pol letno prekinitvijo zaradi služenja vojske ostalo pa skozi neprekinjeno že več kot 30 let. Ja ni malo in če k temu prištejem še dodano dobo za nekaj več kot 21 let, ki  jih preživljam v službi kot policist sem pa že na 37 letih. Ja ni kaj, ni malo, sploh glede na to, da bom letos dopolnil 49 let.

V glavnem, plan je tak, da bom glede na to, da mi glede na poklic ki ga opravljam le ta omogoča možnost poklicne upokojitve bom delal, če bo vse tak kot treba nekje do 54 leta, roko na srce bom takrat imel polne delovne dobe  preko 35 let, če pa bom prištel še dodano dobo pa že krepko čez zahtevanih 42 in pol.

Je pa dejstvo, da v teh časih kar dosti premišljujem o tem, ker roko na srce z leti vedno težje prenašam nočne službe, pa tudi dejstvo, da delam veliko vikendov in praznikov mi vedno težje sede. Dnevi, ko so ostali prosti jaz pa nemalokrat delam so pač v tem poklicu nekaj vsakdanjega, je pa dejstvo, da počasi začne presedati dejstvo, da ne moreš biti s svojimi, ko je velika večina doma in, da si je treba velikokrat že tedne vnaprej planirati, ko res potrebuješ prost vikend in seveda za njega prositi, na kar pa jaz gledam samo kot dodaten stres že k tako stresni službi.

Ja in tako, da vse bolj razmišljam o času, ko se več ne bom potreboval obremenjevati s takimi stvarmi, kot so spanje doma v svoji postelji ali pa biti fraj za prazni ali vikend.




Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Grčija z avtodomom

Grčija 2

Malo obujamo spomine