Hejter

Avtor: -

 bojo rekli eni, ko bojo prebrali tale zapis. Ka pa vem mogoče pa res, vsak naj presodi sam. 

Torej pisati vedno in vedno o tem, kako bi bil svet lepši, če bi se vsak sklonil in pobral smet pa če tudi je ni sam odvrgel na tla, nima več smisla, ker jasno je, da enim niti na kraj pameti ne pride, da bi storili kaj takega, no in isto je, ko pogledam, kako se ljudje obnašamo drug do drugega, ko pride do prometa v mestu. Pa ne tem mestu ne bom zopet načenjal vprašanja, kaj gre po glavi tistemu, ki brezglavo divja po prepolnih ulicah mesta, ker je stvar jasna, da tam ni drugega kot prepih. Pa dajmo malo še o drugih nevarnostih, ki prežijo v mestu na nič hudega slutečega pešca ali kolesarja med tem, ko se prebija čez množico pleha skozi mesto. Pa to ne bo kar nekaj napamet, ker se po mestu premikam v 99 procentih peš ali s kolesom in to počnem že nekaj časa vem, da so to čisto objektivna opažanja.

Kot prvo so tu vozniki mestnih avtobusov, o tem, da vozijo po mestu z hitrostjo, ki je za vozila katera upravljajo absolutno prevelika niti nima smisla zgubljati besed, do tega, da zavijajo iz postaj ne glede na to ali je na cesti še kdo, ker jim pač nalepka o kvazi prednosti daje to moč, pri čemer se resno sprašujem, kdo jim je dal tako razlago tega člena. Da ne govorim o tem, da jim je jemanje prednosti pred pešci in kolesarji malo da ne hobi. Včasih zgleda njihova vožnja kot, da gre za življenje.

Naslednji so taksisti, ki se prav tako vozijo po mestu, kot da njihovo delo rešuje življenja, no ti so nadgradili voznike avtobusov še z tem, da ustavljajo glih kjer se jim sprdne, pa naj je to sredi ceste, na pločniku, na prehodu za pešce ali pa na kolesarski, torej so dvignili svoje akrobacije še za en nivo.

In potem imam tu še zadnjo kasto, to pa so lastniki psov. O tem, da bo v mestu počasi razmerje en pes na prebivalca nima smisla zgubljati besed, tudi o tem, da jih polovica ne pobira drekov za njimi je tudi že prežvečena zgodba a potem so tu še tisti, ki spuščajo svoje ljubljenčke na 10 metrskih povodcih, ki se nato zapletajo med ljudi in kolesarje, da res ne veš, če nebi bilo bolje, da povodcev sploh nebi imeli, seveda pa bognedaj, da bi se slučajno kdo obregnil ob to, ker jemljejo to bolj osebno, kot če bi kdo njih okaral, ampak dragi moji, lastniki psov, pes je točno tak, kot je njegov lastnik, a moram še kaj dodat...

Torej, ja hejter boste rekli, pa naj bo če tako mislite, ampak jaz pa vem, da je vsaj trohica v tem zapisu tudi resnice. No, če ne druga pa se mogoče naslednjič pripognite, če vidite smet in jo vrzite v koš, prav mogoče je, da bo prav zaradi tega svet lepši.




Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Grčija z avtodomom

Avtor: -
Slika
 v parih besedah, najboljši dopust ever. Pa da začnemo na začetku. Januarja, ko smo kupli avtodom je takoj padla odločitev, da poleti gremo z njim v Grčijo. Razlogov za to je več, eden je ta, da sem jaz že bil velikokrat na Grški obali in malo poznam teren, drugi pa je ta, da lahko v Grčiji kampiraš na free kot bi se reklo in ne rabiš hoditi v kampe. Torej prišel je dolgo pričakovani dopust in priprave so bile končane. Imeli smo okvirno zastavljeno pot, torej v Grčijo preko Balkana z enim vmesnim postankom za spanje nekje na jugu Srbije. Tako smo krenili na pot v ponedeljek, da se ne gužvamo čez vikend po cestah in izgubljamo živce, kar se je izkazalo za odlično odločitev. Brez težav na meji smo bili že nekaj čez enajsto uro v Srbiji in čas je bil za prvi postanek in malico. Nato nadaljujemo pot po Srbiji in naslednji cilj je bil Leskovac in pokušina Leskovčanih čevapov. No zadeva se je začela malo komplicirati, ko smo na avtocesti naleteli na karambol in smo se dobrih pet kilometr...
Preberite več

Grčija 2

Avtor: -
Slika
 je padla letos. Sicer je to bil plan že lani takoj po prvem dopusti v Grčiji, da tudi letos svoj glavni dopust preživimo na jugu, le lokacija je bila vprašljiva in v bistvu vse do zadnjega prav nismo vedeli kam bi šli, ampak to je ravno čar dopusta z avtodomom. Kar se tiče poti smo vedeli, da gremo po najkrajši poti, torej čez bivšo jugo, tako smo krenili popoldan iz Maribora in malo pred pol nočjo prispeli v Predejane, kjer smo določili, da bomo prespali. Priporočam vsem, ki ste na poti na jug, počivališče je ravno prav umaknjeno z avtoceste, ima pa tudi bencinsko in pa trgovino. No zjutraj za mene obvezen trening in okoli devetih nadaljujemo pot v smeri Grčije.  Na meji z Makedonijo smo v slabi urci, za prehod pa porabimo manj kot pol ure. Makedonijo pa itak prevozimo v šusu, tako, da smo pred mejo predem se sploh zavemo. V Gevgeliji se odločimo za obvoz na Dojran, kjer naredimo postanek za kosilo, nato pa čez mejo in smer obala. Čeprav je bil prvotni plan najprej prečkati ...
Preberite več

Malo obujamo spomine

Avtor: -
te zadnje dni. Male sem brskal po preteklosti tu na blogu, predvsem o tisti športni preteklosti. Kar ne morem verjet vsem tem dosežkom, ki se jih je nabralo za lep kup in se mi že sedaj nekateri zdijo kot fatamorgana. Ja res je fajn imeti tako na kupu zbrane spomine za deset let nazaj in se včasih vrniti v preteklost. No spanje na lovorikah je sicer prazno delo, je pa fino komu kaj pokazat, kako je blo včasih. No kar se športa tiče sem sedaj veliko bolj umirjen a verjamem, da aktiven bolj kot tri četrtine ljudi. Rezultati mi niso več prva točka a vseeno še vedno tu a tam primerjam kake številke. No letos mi gre kar vredu, na kolesu se bližam štirim jurjem, v teku sem malo bolj len kot lani a vse skupaj je odraz tudi to, da sem se zavestno odločil malo zmanjšati količino. Nekaj seveda tudi na račun učenja harmonike.... No ne obnavljam pa samo športne preteklosti, ampak sem začel gledati znova tudi najbolj gledano serijo vseh časov, Game of Thrones. Zanimivo, po moje edina seri...
Preberite več