Prisila ali po domače

Avtor: -

"prostovoljni mus" , kot bi včasih temu rekli je namreč tale saga z cepljenjem in način kako držav na vse možne načine poskuša prisiliti prebivalce k cepljenju. Zadnji primer je izjava ministra Hojsa o tem, da v službo lahko hodijo samo policisti, ki so preboleli ali bili cepljeni proti Covid19, ostalim pa bi kar odpovedal pogodbe o zaposlitvi. Ni kaj kar pogumna izjava, sploh glede na to, da v policiji po nekaterih podatkih niti polovica ni cepljena in glede na to, da je zasedenost operative nekje na po moje slabih 75 procentih.

Ampak, pustimo to in se raje dotaknemo dejstva, da je Slovenija z eno najnižje, če kar najnižjo stopnjo cepljenih v EU in ob enem takoj vprašanje zakaj je temu tako. Še prej pa obvezno pojasnilo, da to ni nikakršna propaganda za cepljenje, čeprav sem se sam dal cepiti in bom tudi pojasnil zakaj, sam še vedno zagovarjam svobodo odločanja vsakega posameznika, ki pa se mora zavedati, da bo moral nositi svoje breme odgovornosti.

Torej najprej, da pojasnim zakaj sem se dal cepiti. Ne vem mogoče sem to že zapisal, pa še vseeno mogoče še enkrat ne škodi. Namreč sam sem bil cepljen proti marsikateri bolezni v bistvu sem se zaradi službe večkrat kar pojavil na spisku in se ne jaz, pa tudi ne poznam katerega koli od nas, ki bi se spraševal zakaj se mora cepit ali pa pomisleke o tem ali je cepivo varno, kratko malo smo se cepili in konec. Eden takih primerov je bil čas t.i. begunske krize v katero sem bil vpet od samega začetka pa do konca. Ker pač smo bili ves čas tega dogajanja v bolj ali manj tesnem stiku z ljudmi, ki so prihajali z rizičnih okolij, kjer razsajajo bolezni, ki jih v razviti Evropi ne poznamo so nas zopet enostavno nek večer pred nočno službo pozvali, da se odpravimo v nek gasilski dom, kjer je bila ekipa zdravstvenih delavce s cepivi in zopet smo se vsi cepili zoper te nevarne bolezni, sam še dobro ne vem točno za katere bi moral pogledat v cepilno knjižico. No zadnje tako srečanje s cepljenjem pa je bil odhod na delo v begunski center v Grčijo in zopet sem bil pred odhodom tja cepljen. Torej imam sam več kot zadosti izkušenj s cepljenji takimi in drugačnimi in razen bolečih ramen, ki pa so po večini posledica še najbolj zakrčenja mišice ob vbodu, kakih drugih hudih posledic nisem imel nikoli. Tako to je moja izkušnja.

Sedaj pa se vrnimo k nizkemu številu cepljenih in vzrokih za to. Po moje je potrebno razloge iskati v neprimerni komunikaciji, ki se vleče cel čas te pandemije, epidemije ali kakor koli hočete to poimenovati. Nezaupanje ljudi je vsesplošno, ljudje ne zaupajo "stroki", zakaj pod narekovaji, gre namreč za to, da že same menjave v teh kao strokovnih krogih, ki so se vršile so dajale ljudem nezaupanje v njih. Informacije, ki prihajajo vsak dan med ljudi so nekonsistentne in izpodbijajo ena drugo in to se vleče že cel čas tega stanja. In v stanju ko vlada tako nezaupanje do vladajočih in stroke, kar je v našem primeru skoraj eno in isto se dogajajo stvari, kot se sedaj, da ljudje enostavno iz protesta do vsega zavračajo tudi tisto za kar se ve, da bi bilo za njih kot družbo dobro. In to je lahko edini možen pravilni odgovor, torej zavračanje zaradi protesta do vsega kar se dogaja okoli nas zadnje časa, torej ukrepi, ki so nesmiselni, zastraševanje ljudi, prelaganje odgovornosti na ljudstvo in še in še so stvari, ki so ljudi pripeljale do tega, da se v znak nestrinjanja pač sedaj enostavno nočejo cepit.

Ja, po moje je to edina možna razlaga, saj v času ko je naše življenje na vsakem koraku prepleteno z znanstvenimi presežki, ki jih brez vprašanj uporabljamo, tu imam predvsem v mislih vse pametne naprave, ki nem ne le olajšajo naše življenje, pač pa smo dobesedno postali sužnji le teh, ko klikamo na vse mogoče "se strinjam" in podobne kljukice na naših pametnih napravah, brez, da bi vedeli kaj to pomeni, pa ob enem ne verjamemo znanosti, ki je ustvarila cepivo, ki bi nas bolj ali manj lahko vrnilo v normalne tire...

Pa še čisto za na konec, sedaj, ko imamo cepivo, ki če ne drugega vsaj mnogo olajša potek te bolezni in bi zaradi cepljenja lahko razbremenili zdravstvo, kar je v bistvu ključen problem v tem času, bi bilo potrebno jasno in glasno ljudem povedati, dejstva, kot recimo cepivo je, zdravstvo je zmožno sprocesirati toliko in toliko ljudi in ko se bo začelo dogajati, da bodo ljudje umirali, ker enostavno ne bo več kapacitet za zdravljenje, potem pa je res odgovornost na nas oz. na tistih, ki sedaj iz protesta zavračajo cepljenje in pa seveda ne pozabimo ljudje na račun kovidnih bolnikov umirajo tudi zaradi drugih bolezni, pa jim mogoče nebi bilo potrebno.

Torej, če ste med tistimi, ki se ne cepiti samo zaradi tega ker bi radi dali "kontra" nekomu, potem naj vam bo jasno, da dajete kontra samo samim sebi.

Drugače pa kot vedno pamet v glavo in ostanite zdravi.

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Grčija z avtodomom

Avtor: -
Slika
 v parih besedah, najboljši dopust ever. Pa da začnemo na začetku. Januarja, ko smo kupli avtodom je takoj padla odločitev, da poleti gremo z njim v Grčijo. Razlogov za to je več, eden je ta, da sem jaz že bil velikokrat na Grški obali in malo poznam teren, drugi pa je ta, da lahko v Grčiji kampiraš na free kot bi se reklo in ne rabiš hoditi v kampe. Torej prišel je dolgo pričakovani dopust in priprave so bile končane. Imeli smo okvirno zastavljeno pot, torej v Grčijo preko Balkana z enim vmesnim postankom za spanje nekje na jugu Srbije. Tako smo krenili na pot v ponedeljek, da se ne gužvamo čez vikend po cestah in izgubljamo živce, kar se je izkazalo za odlično odločitev. Brez težav na meji smo bili že nekaj čez enajsto uro v Srbiji in čas je bil za prvi postanek in malico. Nato nadaljujemo pot po Srbiji in naslednji cilj je bil Leskovac in pokušina Leskovčanih čevapov. No zadeva se je začela malo komplicirati, ko smo na avtocesti naleteli na karambol in smo se dobrih pet kilometr...
Preberite več

Grčija 2

Avtor: -
Slika
 je padla letos. Sicer je to bil plan že lani takoj po prvem dopusti v Grčiji, da tudi letos svoj glavni dopust preživimo na jugu, le lokacija je bila vprašljiva in v bistvu vse do zadnjega prav nismo vedeli kam bi šli, ampak to je ravno čar dopusta z avtodomom. Kar se tiče poti smo vedeli, da gremo po najkrajši poti, torej čez bivšo jugo, tako smo krenili popoldan iz Maribora in malo pred pol nočjo prispeli v Predejane, kjer smo določili, da bomo prespali. Priporočam vsem, ki ste na poti na jug, počivališče je ravno prav umaknjeno z avtoceste, ima pa tudi bencinsko in pa trgovino. No zjutraj za mene obvezen trening in okoli devetih nadaljujemo pot v smeri Grčije.  Na meji z Makedonijo smo v slabi urci, za prehod pa porabimo manj kot pol ure. Makedonijo pa itak prevozimo v šusu, tako, da smo pred mejo predem se sploh zavemo. V Gevgeliji se odločimo za obvoz na Dojran, kjer naredimo postanek za kosilo, nato pa čez mejo in smer obala. Čeprav je bil prvotni plan najprej prečkati ...
Preberite več

Malo obujamo spomine

Avtor: -
te zadnje dni. Male sem brskal po preteklosti tu na blogu, predvsem o tisti športni preteklosti. Kar ne morem verjet vsem tem dosežkom, ki se jih je nabralo za lep kup in se mi že sedaj nekateri zdijo kot fatamorgana. Ja res je fajn imeti tako na kupu zbrane spomine za deset let nazaj in se včasih vrniti v preteklost. No spanje na lovorikah je sicer prazno delo, je pa fino komu kaj pokazat, kako je blo včasih. No kar se športa tiče sem sedaj veliko bolj umirjen a verjamem, da aktiven bolj kot tri četrtine ljudi. Rezultati mi niso več prva točka a vseeno še vedno tu a tam primerjam kake številke. No letos mi gre kar vredu, na kolesu se bližam štirim jurjem, v teku sem malo bolj len kot lani a vse skupaj je odraz tudi to, da sem se zavestno odločil malo zmanjšati količino. Nekaj seveda tudi na račun učenja harmonike.... No ne obnavljam pa samo športne preteklosti, ampak sem začel gledati znova tudi najbolj gledano serijo vseh časov, Game of Thrones. Zanimivo, po moje edina seri...
Preberite več