Vedno kako novo spoznanje

Avtor: -

 in tokrat nekaj o delu, službi, stresu na delovnem mestu zaradi dela ali zaradi ljudi, ki te obkrožajo pri delu.

Ja vem, ni ravno poletje čas, ko bi se na veliko razmišljalo o delu, zdaj je čas, ko se ljudje sproščajo, so na dopustih ali malo delajo med tem, ko čakajo na dopust in podobno. A vseeno, me je lastna izkušnja pripeljala do določenih spoznanj in jaz pač ne morem drga kot, da o tem nekaj napišem. 

Kot rečeno, vse to je moja izkušnja, moje razmišljanje in čisto mogoče je, da ne delite mojega mnenja ali pa da imate drugačne izkušnje, a kot rečeno moja je pač takšna. 

Torej pol mesca nazaj sem se vrnil na staro delovno mesto, ki je na mojo srečo veliko manj stresno, kot je bilo prejšnje, no mogoče še na tem mestu povem, da ni zaradi tega nič bolj ali manj plačano, kar je svojevrsten absurda, ampak pustimo to.

Torej vrnitev nazaj na staro delovno mesto in samo dva tedna sem potreboval, da sem videl, da je lahko delo prav sproščujoče, sploh, ko se človek več ne rabi obremenjevati z banalnimi zadevami, ki človeku poleg dela dodajajo še dodaten stres. Da je mera polna in, da ni samo delo kot tako že dovolj obremenjujoče, ga znajo včasih dodatno začiniti tudi ljudje, ki so zraven na delovnem mestu in od katerih si praktično odvesn in od katerih je odvisna tudi kvaliteta opravljenega delah, sploh v situacijah, ko je potrebno odreagirati hitro in s trezno glavo, da se vodstva in načina vodenja niti ne dotikam. Je pa sigurno eno, da način ni tak, da bi pripomogle k zmanjšanju napetosti na delovnem mestu. No vse to pa seveda poveča nastajanje konfliktov na relaciji med sodelavci in prav tako do vodstva. Seveda se stvari da rešiti a za to mora biti predvsem odkrit pogovor v katerme bi mogoče nekomu, ki ni dovolj samokritičen nekdo povedal, da pač vsak ne more opravljati vsakega dela, prav tako bi bilo prav, da se dobre delavce nagradi tako z odkrito pohvalo pred kolektivom, kot tudi z kako denarno nagrado, ker v končni fazi vsi hodimo v službo zaradi denarja. Žal na tem mestu pridemo do spoznanj, da so kompetence in osebne odlike za določeno delovno mesto zadnja stvar, ki so pomembne, še bolj žalostno je pa da nekdo, ki je recimo manj sposoben, da ne rečem lenuh ni nič manj vreden od tistega, ki se trudi.

No in vse to skupaj pa prinese še večji stres, še slabšo komunikacijo inseveda katastrofalne odnose na delovnem mestu.

In, če sedaj pogledamo še na drugo stran. Manj strsno delo in delovno okolje, že v osnovi povzroča manj napetosti, torej sodelavci so bolj tolerantni drug do drugega, bolj si med seboj pomagajo, kar pa se tiče komunikace na relaciji vodstva in podrejeni, je ta veliko bolj sproščena, saj že osnova, torej delo samo ni povod za konflikt, torej do njega pride manjkrat, če sploh.

Ok, ne pozabimo ljudi, ki bi na vsakem mestu in ob vsakem času zapenjali, ampak teh ni veliko in se jih da hitro izločiti.

Torej, pravi ljudje za pravo delo, so predpogoj, sploh na takih delovnih mestih, kjer je to zelo pomembno, torej stresne situacije, nepredvidljivi dogodki in nepredvidljiva gostota le teh, da ne omenjam kompetentnih vodij, ki ni njihova pozicija glavno vodilo za vodenje, ampak vse kaj drugega.

Pod črto, sem lahko prav hvaležen, da sem se vrnil nazaj in prav zares drži, da je bolje biti prvi na vasi, kot zadnji v mestu.



Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Grčija z avtodomom

Avtor: -
Slika
 v parih besedah, najboljši dopust ever. Pa da začnemo na začetku. Januarja, ko smo kupli avtodom je takoj padla odločitev, da poleti gremo z njim v Grčijo. Razlogov za to je več, eden je ta, da sem jaz že bil velikokrat na Grški obali in malo poznam teren, drugi pa je ta, da lahko v Grčiji kampiraš na free kot bi se reklo in ne rabiš hoditi v kampe. Torej prišel je dolgo pričakovani dopust in priprave so bile končane. Imeli smo okvirno zastavljeno pot, torej v Grčijo preko Balkana z enim vmesnim postankom za spanje nekje na jugu Srbije. Tako smo krenili na pot v ponedeljek, da se ne gužvamo čez vikend po cestah in izgubljamo živce, kar se je izkazalo za odlično odločitev. Brez težav na meji smo bili že nekaj čez enajsto uro v Srbiji in čas je bil za prvi postanek in malico. Nato nadaljujemo pot po Srbiji in naslednji cilj je bil Leskovac in pokušina Leskovčanih čevapov. No zadeva se je začela malo komplicirati, ko smo na avtocesti naleteli na karambol in smo se dobrih pet kilometrov c
Preberite več

Grčija 2

Avtor: -
Slika
 je padla letos. Sicer je to bil plan že lani takoj po prvem dopusti v Grčiji, da tudi letos svoj glavni dopust preživimo na jugu, le lokacija je bila vprašljiva in v bistvu vse do zadnjega prav nismo vedeli kam bi šli, ampak to je ravno čar dopusta z avtodomom. Kar se tiče poti smo vedeli, da gremo po najkrajši poti, torej čez bivšo jugo, tako smo krenili popoldan iz Maribora in malo pred pol nočjo prispeli v Predejane, kjer smo določili, da bomo prespali. Priporočam vsem, ki ste na poti na jug, počivališče je ravno prav umaknjeno z avtoceste, ima pa tudi bencinsko in pa trgovino. No zjutraj za mene obvezen trening in okoli devetih nadaljujemo pot v smeri Grčije.  Na meji z Makedonijo smo v slabi urci, za prehod pa porabimo manj kot pol ure. Makedonijo pa itak prevozimo v šusu, tako, da smo pred mejo predem se sploh zavemo. V Gevgeliji se odločimo za obvoz na Dojran, kjer naredimo postanek za kosilo, nato pa čez mejo in smer obala. Čeprav je bil prvotni plan najprej prečkati Makedonij
Preberite več

Albanija 2

Avtor: -
Slika
kot bi se lahko reklo temu zapisu, ker pač sem že namenil nekaj besed o tej državi v kateri sem sedaj že več, kot mesec in pol in, ker se bliža počasi a vztrajno tudi čas vrnitve domov. Kaj bi lahko na kratko rekel o tej državi, kjer narava res navdušuje vse ostalo pa bolj ne. Kot sem slišal nekoga reči, kar be bog ustvaril je res fenomenalno a kaj, ko je vse tisto kar je naredila človeška roka potem pokvarilo celotno sliko.  Čeprav sem že kar domač v teh državah Balkana pa se še vedno sproti čudim temu kar vse so ljudje tukaj sposobni narediti in kako je tukaj življenje. Mogoče bo za koga, ki sem pride na krajši obisk vse skupaj zanimivo, smešno, mogoče na trenutke celo absurdno, a dvomim, da se bi lahko privadil na življenje tukaj, na navade in na obnašanje. Pa ne mislim na pregovorno balkansko ležernost, pač pa bolj na ignoranco, predvsem imam tu v mislih na ignoranco do sobivanja. Ker je zame pač velika vrednota, da spoštuješ ljudi s katerimi sobivaš je pač tu življenje zame skoraj
Preberite več