JAZ IN...

 in med tem, ko najbrž eni pogledujejo na to stran in jih zanima moj odziv na zadnje dogodke, pa jim lahko z veseljem povem, da se za enkrat ne bodo našli v teh zapisih, ne rečem, da ne v bližnji prihodnosti, ko se stvari malo postavijo na svoje mesto, zdaj pa ziher ne. Je pa za mene fajn zopet neka nova izkušnja, ko vidiš kak je to, ko te nekdo z eno roko treplja po ramenih z drugo pa ti istočasno tiši nož v hrbet, in te gleda v oči in ti laže.  Je pa kot rečeno poletje pri nas, temperature so se kar na enkrat povzpele čez 30 in kljub vsesplošnemu jamranju ob nizkih temperaturah v maju smo takoj preklopili na jamranje o vročini, hahaha, res smo prav smešni a ob enem žalostni, vedno nezadovoljni, polni jamranja, kot, da se nikoli nič ne naučimo, no vsaj tu bi se lahko, kar se narave tiče, ki nam nikoli nič ne ostane dolžna, enkrat da, pol mal vzame in na koncu je to to. Torej poletje, je pred vrati, in tudi prvi del dopustov, no men se je nenačrtovno začel dopust že malo prej,...

 sedaj še z drugo dozo, ki pa mi je dala dan po cepljenju dala vedeti, da sem dejansko bil cepljen, ker sem se dejansko počutil, kot da bom vsak cajt faso neki, no pa se je po parih urah tud to zluftalo. Torej sedaj sem cepljen, cepljen zato, da bom lahko šel, če bom hotu it na koncert al pa na bazen al pa nekam v tujino, v glavnem za to, da si vzamem nazaj del svobode, ki so mi jo z raznimi ukrepi vzeli. Dobro tu je še drugi razlog in to je, da sem naredil nekaj za širše družbeno dobro, torej, da nas bo čim manj zbolelo, da če bomo zboleli, da bomo to lažje prenesli in tako ne bomo obremenjevali zdravstva, ker kot vemo, država oz. institucije bodo itak spet zatajile in bodo iskale krivce na vseh koncih, ko bo spet zagustilo. Torej, jaz priznam, cepil sem se zaradi tega, da mogoč pa le zlezemo iz tega primeža ukrepov, ki nam jih vsiljuje država, pod veliko pretvezo epidemije, da se rešimo ponovnega šolanja od doma, da otrokom pustimo, da se družijo, da so lahko športno aktivni in, ...

 Golek dol. Po dolgem času sem šel zopet na hrib, ki je bil v bistvu začetek mojega športnega udejstvovanja, hrib, na katerega sem šel včasih vsak dan in to velikokrat tudi dvakrat na dan. No zdaj v bistvu mi uspe še samo par krat na leto, ampak je vedno fino. Tokrat me je pritegnila tabla za čas, ki ga rabiš za spust iz tega hribčka nazaj v Zreče, na kateri je bil zabeležen čas 1 ura in 5 minut. Ker pa sem šel na breg iz nočne in sem v bistvu res že v startu rekel, da ne bom šel čist na polno gor, roko na srce se mi ful gnat niti ne da več, pa sem ob pogledu na štoparico bil res zadovoljen, ko sem videl, da za vzpon od parkirišča term še vedo rabim malo čez 33 minut, kar je v bistvu pol časa ki je predviden za spust. Torej nisem še za v  kanto. No spust, ki je na trenutke kar zahteven in z rahlim dodatkom pa mi je uspel v 31 minutah, torej gor in dol prej kot v predvidenem času spusta. Ni slabo res ne.