JAZ IN...

sem se spet vrnil k branju za moje pojme najbolj odštekane knjige, to je Štoparski vodnik po galaksiji. Knjige sem prebral prvič kot rečeno pred šestimi leti in sem sedaj že kar malo pozabil na njih, so me pa pred časom na nji prijazno opozorili ustvarjalci podkasta Opravičujemo se za vse nevšečnosti , kjer trije govorniki vsak del obdelajo eno poglavje iz knjige, pri tem pa vsporedno kujejo še razne teorije o življenju, vesolju in sploh o vsem. Torej, tudi meni ni preostalo nič drugega, kot, da grem v knjižnjico in začnem ponovno z branjem. Trenutno sem nekje na dveh tretjinah druge knjige.                                                Ko smo pa glih pri predlogih za krajšanje vročih poletnih in dopustniških dni pa še dva namiga za ogled serij. Oba nista ravno nova a sta pri meni prišla šele sedaj na vrsto. Prvi za ljubitelje Batmana, serija Gotham , ki opisuje življenje v tem mestu in odraščanje mladega Bruca, ki bo enkrat postal Batman, preplet junakov, ki vsi do konca vseh delov v

spoznanje ob bolečem zobu, to je pravi uvod v tale zapis. In ko se mnogokrat hvalimo kako dobro zdravstvo imamo, kako je dostopno za vse pa se ob moji izkušnji lahko pošteno vprašam pa je res tako ali je to le pretveza "belih ovratnikov" in da le ti niso tako hudo dostopni za paciente.  Namreč, ko doživiš dobesedno bolečo izkušnjo, kot sem jo jaz včeraj potem kaj hitro vidiš, da je kaj se zobozdravstva tiče to le vse prej kot dostopno, bolje rečeno je tu sistem tako nastavljen, da je dovoljeno, da te boli zob le do sedmih zvečer pol pa mu morš na nek način dopovedat, da te čez noč ne sme, ker pač v nobenem primeru vsaj tu v Mariboru pač ni koga,ki bi ti lahko pomagal.  V glavnem včeraj sem bil pri svoji zobarki, ki mi je čistila kanale na bolečem zobu, sicer je normalno, da te po tem posegu zob pač še nekaj časa boli se je pri meni bolečina stopnjevala do te mere, da je blo skoraj nevzdržno in ko tudi kupi tablet niso prijeli sem vzel v roke računalnik in poskušal najti dežur

je pravi šport med Slovenci in v času korone, ko so bile trgovine zaprte se je ta šport malo omejil in sedaj se je zopet pojavila ideja, da bi se uzakonilo zaprtje trgovin v nedeljo. Jaz sem seveda za zaprtje saj misli, da si delavci v tej branži zaslužijo vsaj en dan počitka pa tudi potrošniki bi najbrž lahko nedeljo porabili za kaj bolj pametnega, kot je hoditi v trgovino. Po drugi strani pa slišimo in beremo odzive delavcev, ki povedo, da sta recimo dve nedeljski službi bistveno prispevali k dvigu plače, denar pa kot vemo pride prav vsakemu od nas. In spet potem udari realnost, da v bistvu veliko nas, med njimi sem tudi jaz pač svojo plačo dvigujemo z raznimi dodatki za delo v nedeljo, ponoči in prazniki tre podobno in, da je naša osnovna plača v bistvu zelo nizka, ko odštejemo vse te dodatke. In zopet smo v začaranem krogu, denarja, potreb in kaj vse smo pripravljeni storiti za večji zaslužek. Pa gremo še malo na korono, ki tudi ne pojenja, še vedno smo vsak dan seznanjeni z števil

ki pa se dogajajo te dni v državi pa so na robu mogočega. Recimo, od tega, da imamo nepreklicno odstopljenega ministra, kateri pa je še vedno v vladi, ker PV pač ni odprl kuverte z odstopno izjavo, do tega da PV krivi komuniste za vse, na zadnje tudi za pokole v Srebrenici, do tega, da je za razpravo o novem medijskem zakonu na voljo pet dni, do tega, da so dobili razvijalci "korona" aplikacije za prijavo na razpis štiri dni.... In to so samo glavne stvari, kaj vse se dogaja v ozadju teh zmešnjav, ki jih eni sigurno s pridom uporabljajo, ko lansirajo tele bombice med ljudi bomo najbrž zvedeli šele čez leta. Je pa zanimivo, kakšni so odzivi na nadaljevanje pojava okužb, namreč še vedno nas vsako dnevno bombardirajo s podatki o okuženih in samo okužbe s korono so relevantne, vmes nam famozni COVID govorec vsakodnevno še postreže s kako novo grožnjo v smislu kako nevarno je druženje na "medrasnih" piknikih in podobne nebuloze. A bodimo realni vsakodnevno se testira v p

prvi del dopusta preživimo konec junija in začetek julija. Je pa res, da se je plan bistveno spremenil od prvotnega. V planu je letos bila Turčija a se je zadeva popolnoma obrnila zaradi korona situacije, ker pa smo prilagodljivi smo se hitro preusmerili in si organizirali dopust v domačih krajih, ali bolje rečeno v mojih rodnih krajih. Torej prvi del smo z prijatelji preživeli na Rogli, kjer smo se malo sprehajali, več pa kurli kamin in pečenje zalivali z pivom, no drugi del pa smo preživeli v Termah Zreče, kjer smo se nakopali in navozili na toboganih a tam sami brez družbe. Seveda je bilo nekaj časa namenjenega tudi športnim aktivnostim a prevladovalo je druženje in počitek, kar je v bistvu tudi namen dopusta.  Torej za prvi del je to, to, sedaj delat do drugega dela, kjer nas tradicionalno čakaj Moravci, če ne bo spet kakega famoznega odloka, a to je že tema za kak prihodnji zapis.