JAZ IN...

jutri pa domov. Torej mesec mine hitro in s tem tudi zadnja moja misija pod okriljem evropske agencije Frontex. V devetih letih sem bil skupaj odsoten eno leto zaradi napotitev pod okriljem te agencije, bil sem v sedmih različnih državah in spoznal veliko novih obrazov, kultur in navad. Tokrat torej zaključujem na grškem otoku Lesbos, kjer je eden od največjih begunskih kampov v Evropi. Bližina Turčije naredi svoje in prav ta otok so določili kot t.i. "hot spot" in na njega namestili center v katerem po podatkih grške policije biva okoli 20.000 ljudi, ki so prišli v EU ilegalno. Samo za primerjavo, na otoku živi 80.000 domačinov. Neka o razmerah na otoku in  begunskem kampu lahko slišite v podkastu .  O samih razmerah ne bom zgubljal besed, nekaj zaradi tega, ker kampa v celoti sploh nisem videl, ker je to nemogoče, nekaj pa zaradi tega, ker bi vsako opisovanje bilo lahko krivično do ljudi, in organizacij, ki so odgovorni za razmere. Dejstvo je, da je kamp prenatrpan, dejstvo

ga dajte porabit na koristen način. To je misel, ki je te dni vodilo zame. Namreč zapravljanje časa za ždenje na raznih omrežjih, ki so vedno bolj razdeljeni na vaše in naše, na bele, rdeče, črne in ne vem kakšne še je res izgubljanje časa in energije. Torej, če imate kaj viška časa in ga nebi radi izgubljali na tak način, je tu nekaj predlogov za izrabo časa. Najprej imam tu dva podkasta, prvi je Fejmiči , ki ga vodita dva komika, Žan Papič in Gašper Bergant, v njem ne boste izvedeli nič relevantnega a vendar sta polna nasvetov o vsem, za katere pa priporočam, da jih vzamete z pravo mero humorja in z veliko rezerve. Drugi je Opravičujemo se za vse nevšečnosti , še boljši in si je za temo izbral knjige Štoparski vodnik po galaksiji, in bo obdeloval poglavje po poglavje, za vse, ki ste že prebrali knjige, dober podkast, da obnovite vsebini, za druge vzpodbuda, da knjige preberete ali pa tako kot jaz, ki sem ji že prebral a jih bom še enkrat prav zaradi tega podkasta. Zdaj pa še nadaljev

za kakšnim "fake" imenom in potem komentirat vse povprek in imeti mnenje o vsem pa četudi večina nima pojma ali informacije zaradi katerih bi lahko prepričljivo trdili, da imajo prav o tem o čem pišejo. A žal, danes omrežja in portali dopuščajo, da vsakdo lahko pušča komentarje in izraža mnenje, ker pač živimo v demokraciji. Ja, je že res, da je velikokrat, to, da imaš mnenje in stališče lahko dobrodošlo a jemati si pravico, da imaš in izražaš mnenj o vsem je izraba tega inštituta.  Zakaj zopet ta tema? Gre za to, da se velika večina ljudi rada naslanja ob stvareh, ki so za druge velika tragedija. Tako sem zopet zasledil cel kup pametovanj na vsem možnih platformah o ropu v Prekmurju. Ker je v zadevo vpleten policist je to še toliko bolj odmevno in že takoj samo po sebi kliče po tem, da se javnost vpleta. Vsem skupaj pa sledi še cel kup neprimernih komentarjev za katerimi se skrivajo anonimneži, ki neti malo ne pomislijo na vse negativne posledice, ki jih take zadeve puščajo

se je potrebno sploh, ko takole greš za en mesec nekam v tujino in si omejen z tem koliko in kaj boš nesel seboj. Meni je to kar težko, ker pač imam hobije, ki so povezani z določenimi rekviziti, športnimi in drugimi. O tem, da sem spakiral harmoniko v kufer skupaj z obleko je svojevrsten uspeh, kar pa se tiče športnih rekvizitov pa sem se moral zadovoljiti z bolj skromno izbiro. Po tehtnem razmisleku sem tako spakiral tekaške copate, dve gumici, TRX trakove in telovadno podlago.  Torej kar se miganja tiče sem se prilagodil z vadbo z lastno težo in gumicami ter TRxom, dodajam pa še pohode na bližnji hrib nad hotelom, kar je v bistvu bila ne planirana a dobrodošla popestritev, tako da v bistvu niti ne pogrešam uteži ali kettlebela, bi pa se usedel na kolo za kako vožnjo. Torej, če se hoče se da tudi v omejenem obsegu, vadba v hotelski sobi, tek in hoja v hrib in to je to. Ostali čas, ki ga imam na voljo pa malo raztegujem mehe, poslušam podkaste in  berem. Kljub temu, da se vse da če se

je nekaj kar že zdavnaj ni več v glavah ljudi. To lahko trdim glede na vse takšne in drugačne spletne objave, ki se najdejo na platformah. In te objave so tam, ker ljudje to berejo in nato še dajejo cel kup komentarjev pod te objave, kjer gredo nekateri v take skrajnosti, da te resno zaskrbi za zdravje človeštva. Jaz se izogibam branju bedastih portalov, še bolj se izogibam branju komentarjev, tu pa tam pa vseeno kliknem na povezavo do njih a me po prebranih parih mine do vsega. Torej par minut nazaj se je pojavil članek o tem, da je na eno od mariborskih šol zopet učenec z potrjenim korona virusom in nato kup komentarjev pod njim, vsebina njih pa taka, da bi, bil zdravstveni sistem resno ogrožen, če bi bili vsi sprejeti v zato primerne ustanove.  A pustimo sam članek in komentarje pa rajši nekaj o sami okužbi z korono. Še zdaj enim ni jasno, da celo življenje ne bomo mogli živeti v karanteni in, da ljudje bodo zbolevali in, da bodo med njimi tudi takšni ki bodo imeli korono, čeprav ve