A je vladi res do vladanja?

Avtor: -

Glede na vse dogodke, ki se vrtijo okoli se mi zdi, da ravno ne. Čeprav se in moram biti a političen pa sem bil malenkostno bolj optimističen ob nastopu te vlade, ker sem pač pričakoval, da se mogoče kdo kaj nauči iz zgodovine, vsi namreč vemo kako se je končala zadnja vlada, ki jo je vodi sedanji premije. Pa sem se očitno zmotil, ker ne da se zadeve ponavljajo, še huje zadeve se ponavljajo z bliskovito hitrostjo in (straho) vlada se bo obrnila kot bumerang in, če bi bil ironičen bi človek rekel, da si prav želijo, da se vse skupaj čim prej zaključi in, da jih »raja« odreši muk. In kot kaže se zna to zgoditi prej, kot so napovedovali največji optimisti ali naj rečem pesimisti, odvisno seveda s katerega pola človek gleda na stvari.

Več kot očitno je, da ljudem ni mar kaj se dogaja z državo še posebej ob dejstvu, ko so prišle na plano še razne rabote ob nabavi zaščitne opreme. In pri tem, da vi moramo vedeti, da so se nabave res vršile pod pritiskom razmer, ampak vseeno pa se zdi, da bi bilo moč ene stvari izpeljati na drugačen način. Ampak soditi o tem je neumestno, ker o tem bodo, če bodo razčiščevali in odkrivali na drugih nivojih in v službah, ki so za take stvari zadolžene in pristojne.

Da bo mera polna so sedaj tu še ekspresne menjave v vodstvu skoraj vseh organov, ki se na tak ali drugačen način ukvarjajo z represijo, torej z preiskovanjem in preganjanjem, takih milo rečeno nečednih poslov.

Je pa dejstvo in na to se ne sme pozabiti, da vsaka vlada nastavi svoje ljudi, razlika je le v tem na kak način to naredi.

Vse to skupaj pa je zelo kmalu zbudilo revolt v ljudeh, ki za enkrat nezadovoljstvo izražajo na miren način, torej z vožnjo koles po središčih mest, je pa samo vprašanje časa ko se bodo ti protesti spremenili in šli v smeri protestov iz leta 2012, česar si sam osebno ne želim, ker se slednje spremljal res od blizu.

Sedaj pa še nekaj o odzivu na fotografijo policista z enim od udeležencev protestov. Predvsem desna politika se je zopet ostro odzvala in v enem primeru kar zahtevala uniformo policista. Sam imam o tem svoje mnenje, predvsem pa to temelji na veliko letnih izkušnjah pri varovanju takšnih in drugačnih shodov, protestov in prireditev, od nogometnih tekem, koncertov, pa tudi protestov iz leta 2012, ki še zdaleč niso bili tako mirni kot so zaenkrat tile. Prva in najpomembnejša odločitev vsakega, ki sodeluje v takih varovanjih je, da se varovanje izpelje na način, da se vsi akterji na koncu odidejo domov živi in zdravi in, da se takšna ali drugačna represija uporabi le v skrajnih primerih. Torej, če na varovanju ki poteka v nekem normalne vzdušju pač pristopi do policista nekdo, ki si želi fotografijo jo v večini primerov tudi dobi, ne rečem, da nekateri to odklonijo a veliko jih v to privoli in s tem ni nič narobe. Sam vem, da sem najbrž v prenekaterem arhivu fotografij, ne samo v Sloveniji pač pa tudi v kakega državljana tuje države. Torej obsojanje in komentiranje te slike se mi zdi skoraj smešno in se res čudim s čim se imajo eno v teh t.i. »vojnih« časih čas ukvarjati.

Se pa drug teden odpirajo šole in vrtci, sicer v omejenem obsegu in s kupi navodil in priporočil kako se je treba vesti otrokom. Spet mi je vse skupaj malo hecno, spet kupi navodil, ki se v praksi skoraj ne bodo mogli izvajati, razen, če imajo namen otroke privezati na stole (no nazadnje je ena vzgojiteljica bila linčana v medijih zarad tega)... Da spet ne dolgovezim, se pa samo sprašujem, kje so bila vsa silna navodila za starostnike v domovih, ker neizpodbitno dejstvo je, da je večina umrla prav tam.

Sem se glih kar vrnil z mesta in sem vesel, ko vidim spet ljudi, ki se družijo, lokali so odprti, tud trgovine, mesto počasi oživlja in dobiva najvažnejše, to so ljudje. Katerim se vidi, da v njih ni panike, ker se večina zaveda, da življenje gre naprej, sicer z malo distance, ampak gre, ker mora.

Za na konec pa še ena prošnja, mediji vsak dan objavljajo število testiranih in pozitivnih na COVID, bi pa za primerjavo predlagal, koliko ljudi je bilo vsak dan diagnosticiranih za druge bolezni, recimo rak, ali pljučnico, samo tako, da se zavedamo, da ljudje dejansko zbolevajo tud za čem drugim.

Za konec pa kot vedno do sedaj, mislite s svojo glavo.







Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Grčija z avtodomom

Avtor: -
Slika
 v parih besedah, najboljši dopust ever. Pa da začnemo na začetku. Januarja, ko smo kupli avtodom je takoj padla odločitev, da poleti gremo z njim v Grčijo. Razlogov za to je več, eden je ta, da sem jaz že bil velikokrat na Grški obali in malo poznam teren, drugi pa je ta, da lahko v Grčiji kampiraš na free kot bi se reklo in ne rabiš hoditi v kampe. Torej prišel je dolgo pričakovani dopust in priprave so bile končane. Imeli smo okvirno zastavljeno pot, torej v Grčijo preko Balkana z enim vmesnim postankom za spanje nekje na jugu Srbije. Tako smo krenili na pot v ponedeljek, da se ne gužvamo čez vikend po cestah in izgubljamo živce, kar se je izkazalo za odlično odločitev. Brez težav na meji smo bili že nekaj čez enajsto uro v Srbiji in čas je bil za prvi postanek in malico. Nato nadaljujemo pot po Srbiji in naslednji cilj je bil Leskovac in pokušina Leskovčanih čevapov. No zadeva se je začela malo komplicirati, ko smo na avtocesti naleteli na karambol in smo se dobrih pet kilometr...
Preberite več

Grčija 2

Avtor: -
Slika
 je padla letos. Sicer je to bil plan že lani takoj po prvem dopusti v Grčiji, da tudi letos svoj glavni dopust preživimo na jugu, le lokacija je bila vprašljiva in v bistvu vse do zadnjega prav nismo vedeli kam bi šli, ampak to je ravno čar dopusta z avtodomom. Kar se tiče poti smo vedeli, da gremo po najkrajši poti, torej čez bivšo jugo, tako smo krenili popoldan iz Maribora in malo pred pol nočjo prispeli v Predejane, kjer smo določili, da bomo prespali. Priporočam vsem, ki ste na poti na jug, počivališče je ravno prav umaknjeno z avtoceste, ima pa tudi bencinsko in pa trgovino. No zjutraj za mene obvezen trening in okoli devetih nadaljujemo pot v smeri Grčije.  Na meji z Makedonijo smo v slabi urci, za prehod pa porabimo manj kot pol ure. Makedonijo pa itak prevozimo v šusu, tako, da smo pred mejo predem se sploh zavemo. V Gevgeliji se odločimo za obvoz na Dojran, kjer naredimo postanek za kosilo, nato pa čez mejo in smer obala. Čeprav je bil prvotni plan najprej prečkati ...
Preberite več

Malo obujamo spomine

Avtor: -
te zadnje dni. Male sem brskal po preteklosti tu na blogu, predvsem o tisti športni preteklosti. Kar ne morem verjet vsem tem dosežkom, ki se jih je nabralo za lep kup in se mi že sedaj nekateri zdijo kot fatamorgana. Ja res je fajn imeti tako na kupu zbrane spomine za deset let nazaj in se včasih vrniti v preteklost. No spanje na lovorikah je sicer prazno delo, je pa fino komu kaj pokazat, kako je blo včasih. No kar se športa tiče sem sedaj veliko bolj umirjen a verjamem, da aktiven bolj kot tri četrtine ljudi. Rezultati mi niso več prva točka a vseeno še vedno tu a tam primerjam kake številke. No letos mi gre kar vredu, na kolesu se bližam štirim jurjem, v teku sem malo bolj len kot lani a vse skupaj je odraz tudi to, da sem se zavestno odločil malo zmanjšati količino. Nekaj seveda tudi na račun učenja harmonike.... No ne obnavljam pa samo športne preteklosti, ampak sem začel gledati znova tudi najbolj gledano serijo vseh časov, Game of Thrones. Zanimivo, po moje edina seri...
Preberite več