JAZ IN...

je stavek nemalo katerega starša v teh dneh. Ja, kodo bi si mislil, da bomo to kdaj izgovarjali, predvsem tisti, ki delamo, kot, da nič ni ko smo v službi in ko smo doma živimo v najglobji krizi "vojnem stanju", kot so to eni poimenovali in kot kaže se to stanje podaljšuje globoko v maj, če ne kar do konca šolskega leta. Prav imam me, da bi se še jaz priklopil na voz socialnih priseskov in imel doma otroke jih po malem šolal in si vmes čohal po riti za nameček pa vsake tolko dobil krizni dodatek za nedelo od države. Res mi gre na kozlanje, A ker sem se zaobljubil, da s tem bentenjem neham, se raje posvetimo lepšim stvarem, april je skoraj pri koncu in je bil prečudovit, pravi štart v pomlad, lepo vreme, dežja skoraj nič, torej več kot dovolj, da smo ga izkoristili v polni meri glede na dane razmere. S Tatjano sma malo prilagodila svoj urnih aktivnosti a na splošno ni sile, razen to, da pač jaz grem kolesarit popoldan drugih sprememb ni. Migamo na polno in smo polni ener

po tem, ko je država zapovedala (samo)izolacijo lahk rečem, da sem se malo spočil. Na mene osebno imajo ukrepi kvečjemu negativen učinek, saj zaprtje vrtcev in šol, še bolj pa prepoved prehoda občin, razen seveda ko grem v službo, kar je absurd svoje vrste... V glavnem vse te zapovedi in prepovedi na našo družino nimajo dobrega vpliva, pa verjamem, da nismo edini. S Tatjano delama glih tolk kot sma pred to krizo, če ne še bolj, doma pa poleg tega izvajama še šolanje in vrtčevske dejavnosti, da ne omenjam, da se po niti eni nočni ne morem vsaj malo naspat in, da se pač to počasi nabira in je tale podaljšan vikend bil več kot dobrodošel, da smo se spočili, malo podružili in sprostili pred nadaljevanjem, ki ga še ni videti konca. Čeprav veliko evropskih držav že sprošča ukrepe pa smo mi obstali na nivoju odiranja golf in tenis igrišč. Pa se bom tu kar ustavil in rajši napisal nekaj kar bo mogoče zanimalo še koga. Torej že nekaj časa smo naročeni na Netflix in, da ne omenjam cel kup

sem bil prepričan kako bo tale zapis ponoven izliv čustev ob nastali situaciji, ki nas trenutno obdaja. No po tehtnem razmisleku, beri dobrih 10ih kilometrih teka pa sem prišel do zaključka, da je vso to naprezanje in iskanje najbolj približne resnice bolj ali manj Sizifovo delo in je res škoda energije, ki jo porabljam za to. Torej ob uspešnem odklopu od FB sedaj sledi odklop še od Twiterja na katerem se v bistvu odvijajo prave bitke o tem kdo ima prav in vse bolj gremo v smeri naših in vaših. Kot rečeno pa sam ne vidim več smisla, da se pretirano obremenjujem z nastalo situacijo, kot že rečeno je popolnoma jasno, da žal na njo nimam nobenega vpliva in da bodo odločevalci odločili tako, kot se njim zdi prav, naše pa je da med temi odločitvami krmarimo koliko se da mirno. Na tem mestu še enkrat pozivam vse, da ne verjamejo vega kar se napiše in da so previdni pri izbiri medijev iz katerih črpajo informacije, predvsem pa kot poudarjam zadnji čas mislite s svojo glavo. Čas pa bo p

lahko tudi državljani, recimo si po svoje razlagajo zakone.  Namreč smo pri famoznem dodatku za delo v nevarnih razmerah, za katerega nam je večini bilo jasno, da se ga bodo otepali izplačevati, kljub temu, da je vrhovni vodja pozival delodajalce in vodje, da že kar sami nagrajujejo delavce, ki delajo pa sedaj, ko bi bilo treba izplačati dodatek, ki je določen v zakonu pa to nikakor ne gre tako zlahka. Pa si poglejmo kaj je navedeno v 39. členu kolektivne pogodbe za javni sektor, točka 11. Dodatek za delo v rizičnih razmerah (območje vojne nevarnosti, nevarnosti terorističnih napadov z biološkimi agensi, demonstracij, naravnih nesreč, epidemij in epizootij) v višini 65% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca. Ko tole jaz, kot ne čisti laik pri branju zakonov berem, se mi tu ne zdi nič spornega a sem se žal zmotil, saj se je na tem mestu pojavila oseba, ki je zadolžena za razlago tega člena, ki pa si ga interpretira čisto po svoje. V bistvu se postavljajo dodatni po

je v poplavi medijev res skoraj Sizifovo delo. Bruhanje informacij na spletu, družabnih omrežjih, radiju, televiziji in časopisih nas spremlja na vsakem koraku. Seveda v največji meri prednjači splet s kupom vsebin. In sedaj je pravi čas za lansiranje še kakega medija, saj v časih kriz ljudje kar hlepijo za informacijami. Žal pa nas je malo, ja jaz se štejem med nji, torej tistih, ki znamo ločiti zrno od plevela.  Kar hitro torej ugotovimo, da je le malo neodvisnih medijev, katerih edina skrb je iskanje resnice in jih pri temu ne motivira politika ali pripadnost. Ker je seveda tukaj spet splet je prav,da se kar poimensko pove za katere medije gre. Torej po moje edina dva medija, ki nam res priskrbita relevantne informacije in poglobljeno novinarstvo sta portala Pod črto  in Necenzurirano . Poleg teh dveh medijev poskuša še javna RTV a ji včasih čisto ne uspe in podleže pritisku in kritiki vladajočih. Tu moramo poudariti, da je predvsem desni opciji ta medij precejšen trn v peti i

ukrepi, ki jih je sprejela vlada so v veliki meri zarezali v življenje ljudi, pa ne samo to, povzročili so pravo zmedo med njimi.   Pa da omenim enih par, ki nimajo nobene veze z zdravo pametjo. Recimo za penzioniste in t.i. ranljive skupine so trgovine dostopne samo med 8 in 10 uro, prvi izmed milo rečeno nesmiselnih ukrepov, ki prav diskriminira določene skupine ljudi, če damo praktični primer, eni pač tudi v teh razmerah hodimo v službo in da začnemo z delom ob 10 in delamo do 18, kako naj si potem kaj sploh kupimo, pa je to res samo en banalen primer. No še večji nesmisel je omejitev gibanja na svojo občino. Ta postavi pod vprašaj kar nekaj stvari, recimo, kako naj nekdo nekaj kupi, ko pa živi v neki mali občini, ki ne premore niti poštene trgovine ali bencinske črpalke. No po drugi strani pa jaz prevozim tak čez prst ene 15 občin, da pridem do službe, potem se lahko zgodi, da se med službo gibam še po ene 15 občinah in sem v stiku z N ljudmi a ko pridem domov se moram strik

sploh v teh dneh ne škodi. Tu je nekaj predlogov za kako dobro nadaljevanko ali knjigo. Ker smo doma naročniki Netflixa smo sedaj predvsem okupirani z nadaljevankami, ki jih ponuja ta ponudnik. Torej, kaj je za pogledat. Ker je malo športa je za vse tiste, ki imate radi nogomet, dobra nadaljevanka The English game , opisuje začetek profesionalizma v Angliji, druga zanimiva serija pa je v bistvu dokumentarec Suderland til I die , od danes na voljo že druga sezona, ki spremlja klub, ki je v prvi sezoni z visokimi ambicijami po napredovanju v Premier ligo potem izpadel celo v tretjo Angleško ligo. V glavnem dober vpogled v ustroj klubov v Angliji in ob enem žalostno spoznanje, kam sežemo mi z našimi klubi. Z ženo sedaj gledama The Crown , to pa je zgodba o življenju kraljice Elizabete druge. Nazoren opis življenja v zlati kletki aristokracije. Dobra nadaljevanka vredna ogleda. Če še malo o podkastih, se spisek ni veliko spremenil veseli pa dejstvo, da se v tem času producirajo z