Hvala bogu, da so počitnice,
je stavek nemalo katerega starša v teh dneh. Ja, kodo bi si mislil, da bomo to kdaj izgovarjali, predvsem tisti, ki delamo, kot, da nič ni ko smo v službi in ko smo doma živimo v najglobji krizi "vojnem stanju", kot so to eni poimenovali in kot kaže se to stanje podaljšuje globoko v maj, če ne kar do konca šolskega leta. Prav imam me, da bi se še jaz priklopil na voz socialnih priseskov in imel doma otroke jih po malem šolal in si vmes čohal po riti za nameček pa vsake tolko dobil krizni dodatek za nedelo od države. Res mi gre na kozlanje, A ker sem se zaobljubil, da s tem bentenjem neham, se raje posvetimo lepšim stvarem, april je skoraj pri koncu in je bil prečudovit, pravi štart v pomlad, lepo vreme, dežja skoraj nič, torej več kot dovolj, da smo ga izkoristili v polni meri glede na dane razmere. S Tatjano sma malo prilagodila svoj urnih aktivnosti a na splošno ni sile, razen to, da pač jaz grem kolesarit popoldan drugih sprememb ni. Migamo na polno in smo polni ener...