Včeraj sem mislil,
da dam kak dan
mir s to korono in obrobnim dogajanjem, ampak si zadeve sledijo z tako
bliskovitostjo hitrostjo, da je prav, da se za dokumentirajo, če bo ta potek dogodkov
mogoče kdaj zanimivo pogledat za nazaj.
Torej včeraj zvečer je vlada
izdala odlok s katerim prepoveduje zbiranje na javnem kraju, če bi zadevo tako
počez prebral bi na brzino lahko rekel, da se prepoveduje vso zbiranje ali
bolje rečeno gibanje zunaj, no razen seveda če greste delat, to pa lahko, ker
takrat ste korona imuni al kako bi si človek to razlagal. V glavnem še naprej
se seje strah med ljudmi in se jih potiska v izolacijo in to kar z odlokom.
Smo pa doživeli ob tem prvi kot
je nekdo lepo napisal »pljunek v faco«, namreč mandatar je, kot je zapisal na
TW dal vsem funkcionarjem najvišji možni plačni razred, no s tem jim ni zvišal
plače ampak jih je nagradil, ker se tako žrtvujejo v teh kriznih razmerah. Ob
enem poziva vse delodajalce, da storijo isto. Najbrž so tisti vodilni v
podjetjih, ki so to prebrali takoj šli za računalnik in naročili kadrovskim, da
sprintajo nove pogodbe. Ja, če verjamemo, žal se eni v podjetjih zavedajo koliko
imajo in s čim razpolagajo, ter kako delati, da podjetje dela tudi po koroni.
Na državnem nivoju je malo drugače, ker pač kot se reče »s tujim k… po koprivah mahat…«. Pričakujem pa, da po koncu tega vsi grejo nazaj na razrede, ki so jih
imeli pred tem. Razen seveda, če se to po nekem odloku nikoli ne bo nehalo.
Kar se tiče samega spinanja
zadeve ne morem veliko komentirati, ker namensko ne spremljam TVja v času
poročil, tu pa tam poslušam kaj na radiju ali preberem kak članek od koga, ki
se mi zdi kolikor toliko pri zdravi pameti.
Na koncu srčno upam, da ne bo več žrtev zaradi ukrepov, ki jih vse povprek sprejemajo odločevalci, kot jih bo zaradi virusa.
Imam pa še eno zanimivo temo za obdelat v prihodnoti, ki pa se tiče dela, ki ga opravljam, ker težko temu rečem karijera. Gre za navadno službo v kateri pa tako kot povsod par ljudi vleče niti in kroji usodo. Ampak to pride na vrsto, ko bo čas za to.
Drgač pa zadeve potekajo doma super, otroci so zadovoljni, ker lahko malo več spijo, sploh Živa, ki če bi človek verjel temu, da ko spimo rastemo, bi mela zdaj že dva metra. Miha pa skoz nekaj prčaka, ko pa se naveliča pa grema ven in mečema na koš, vsak dan pa še obvezen sprehod.
Midva s Tatjano funkcionirama brez sprememb, torej služba, čas za trening, gospodinjska opravila, ki si jih razdelima in zvečer pogledama kak del kake nadaljevanke.
Zdaj pa res upam, da kak dan ne bom rabu pisat.