JAZ IN...

 a tokrat sem moral. Prekopiral bom namreč zapis ki je bil objavljen v Dnevnikovi kolumni , samo v razmislek vsem in vsakomur o teh časih katere živimo, nekateri pa žal životarijo. Matjaž Figelj, dr.med., spec. interne medicine: Dolce vita (sladko življenje)  (Dnevnikova kolumna, 30.12.2020) Leto 2020 zaključujem v stilu: z virozo, katere pomen je bil letos povzdignjen na pediestal nad-bolezni. Glede na to, da imam pri svojih letih še precej dober spomin, letošnja viroza ni popolnoma nič drugačna, kot vsakoletna v tem času, ko mi pade službeni adrenalin in začne telo funkcionirati na nižjih obratih. Podobne izkušnje ima 99,97% ljudi, ki je prebolelo to "nad-bolezen". Nekaj jih seveda te sreče tudi nima, a tako je bilo vsako leto, ne samo letos.  Ni več skrivnost, da je propagandni stroj ljudi po celem svetu pripeljal do masovne histerije, katere rezultat je popolna degradacija družbe kot smo jo poznali. Celotna družba je pahnjena v temni srednji vek, kjer je vera samo ENA IN

še zadnja knjiga letos, ki mi jo je uspelo prebrati. Gre za še eno kriminalko slovenskega avtorja, ki se z lahko to kosa z avtorji iz tujine. Knjiga naplete zgodno o umoru, ki pa ima svoje korenine v dani preteklosti v času druge svetovne vojne. Gre za preplet zgodbe iz koncentracijskega taborišča, ki pa ima svoj epilog v današnjem času. Sam nisem šel preverjati dejstev, ki so v knjigi navedeni, je pa velika verjetnost, da so se take stvari dogajale. Kakor koli, ljubitelji kriminalk, ki so začinjene še s pridihom zgodovine ne bodo razočarani.                                                                     vir: internet

cepivo torej. In kot neka odrešilna bilka se sedaj propagira med državljani, po drugi strani pa se že sliši kako se je le manjši del zdravstvenega osebja dal cepiti. Po svoje je to razumljivo, cepivo je novo, raziskave so bile narejene hitro, da ne rečem površno in kje pa piše, da je tudi stoodstotno učinkovito. No, da bo mera polna pa se je tu že v štartu kar nekaj "fejk" posnetkov cepljen. Najbolj odmevna je slika naše vsesplošno znane strokovnjakinje, ki se je očitno cepila, ziher pa ne s cepivoma proti koroni. Kdo bo malo poguglal bo hitro našel slike in primerjave, ki so vsekakor tako v vsakem razmišljujočem človeku vzpodbudile dvom. Če bi res hoteli kako dobro propagando za cepljenje bi se morali prvi v vrsti cepiti vsi v zdravstvu, ki delajo z COVID bolniki, takoj za njimi vsi predstavniki vlade, itd.  Se pa sedaj pogojuje opravljanje hitrih testov, ki so po mnenju marsikoga le delno zanesljivi, z odhodom otrok v šole in glede na inovativnost ukrepov, ki jih sprejemajo

 še predzadnja oz. glede na to, da pride nova naslednje leto predpredzadnja knjiga Avgusta Demšarja, ki sem jo prebral, je tudi daleč najobsežnejša do sedaj od tega avtorja. Če kaj lahko rečem, da se vidi, da avtor iz knjige v knjigo napreduje tako z zapletenostjo zgodb, kot z razvojem likov in dialogi. Knjiga se z lahkoto kosa z tujimi knjigami tega žanra in v ničemer ne zaostaja za njimi. Kdor ima rad kriminalke mu bo ta sigurno sedla. Sledi pa še poslastica januarja, ko pride na TV nadaljevanka posneta po parih primerih iz knjig, upam, da me ne razočara.                                                                      vir: emka.si

 je nekaj, kar prakticirma že kar nekaj časa. Sem pa prav šel pogledat kdaj sem mel zadnjo pavzo zaradi bolezni. Z malo truda sem ugotovil, da je to bilo zadnje tri dni v februarju in prvih pet dni v marcu leta 2017. Pa še top je bilo zaradi težav z hrbtenico.  Od takrat naprej pa vsak dan naredim nekaj za sebe v obliki športa, ali je to tek, kolo, crossfit, tek na smučeh, je odvisno od letnega časa in vremena, ter časa, no potem je tu še družina in služba. Ampak najmanj uro pa si vsak dan vzamem za sebe in tako ostajam v dobri fizični in psihični kondiciji.  Kar se tiče letošnjih ciljev sem že kot je leto pri koncu tudi jaz že skoraj pri koncu zadanih ciljev. S tekom sem že čisto blizu 1000 km, pri kolesu sem računal na 4000 pa mi bo korona in šolanje od doma načrte malo prekrižala, a nič ne de bo0mo pa drugo leto not spravli.   Drugač pa se je začela zima in sneg je tu, kar je še bolj pomembno, da je sneg v hribih, tud smučarske karte smo nabavli in sedaj čakamo še samo, da se nas vl

 teden šolanja od doma in ob enem tudi vseh ostalih strogih ukrepov, ki ji sprejela vlada. Ko pričakujemo, da bi se po dveh tednih že morali poznati rezultati novega lokdauna pa vsi "presenečeno" ugotavljamo(jo), da se trend okužb ne manjša, da se število umrlih ne manjša. Kje je torej problem. Navaden državljan bi rekel, da pač ukrepi, kot taki ne delujejo, ker pač niso pravi oz. smiselni, na kar je začel opozarjati tudi del stroke . Po drugi strani pa ravno berem , kako smo še vedno za vse krivi državljani, ki da se ne držimo ukrepov, da prirejamo zasebne zabave, ki so glavni vir okužb in da je to sedaj glavni razlog. Res bi bilo vse lepo in prav, če pa tudi sedaj nebi množično umirali ljudje v DSOjih in bolnicah, gre za predvsem starejšo populacijo, torej zgodba se ponavlja iz pomladi. Žalostno pa je, da se šele sedaj začenja ta ista stroka pogovarjati o testiranju zaposlenih, ki delajo v teh ustanovah. Stroka tudi ne vidi dejstva, da za razliko od prvega vala sedaj velika

 ali bolje rečeno, ko tisti, ki se imajo za vsevedne očitno več ne vejo kaj bi. No, slednje je lahko jasno vsakemu, ki vsaj malo hočeš ali nočeš spremlja dogajanje v naši okolici. O tem, kako so eni ukrepi res nesmiselni lahko pove slehernik, ki je zaradi njih sedaj ob zaslužek in posledično tudi ob lastno eksistenco. Res si v tem trenutku ne želim biti v koži ljudi katerim posel so z ukrepi enostavno prepovedali, ob enem pa se strinjam z absurdnostjo zaprtij recimo frizerij ali avtopralnic, saj bi po tem lahko človek sklepa, da so to prava legla širitve korone, kar seveda ni res, saj ni nobenih dokazov za kaj podobnega, bolj se zdi, kot da so lobiji v teh branžah res preslabi in so zaradi tega postali kolateralna škoda teh ukrepov.  Še bolj smešno je, ko človek posluša razprave politike, na eni strani si en minister zavzema za popolno zaprtje, po drugi strani drug minister iste vlade, da ne bo pomote želi odpravo ukrepov. Na tem mestu bi se lahko kdo vprašal kje je tu stroka in ali ni

so te dni zelo uspešni. Celi svet vključno z našo blatnodolsko dolino  se ukvarja z volitvami v Ameriki, eni navijajo za enega, drugi za drugega in to počnejo bolj ali manj javno. No, kot je pri nas pač navada smo tudi tu razdeljeni, kar sploh ni narobe, če nebi pa ravno tisti, ki bi morali najbolj podpirati demokratični sistem in počakati na rezultate, že nekaj dni pred koncem objavljali razne čestitke po twiterju in nato, ko se zadeve rahlo obrnejo začeli z teorijami zarot in o ne vem čem še vse. A dejstvo je eno, dosedanji predsednik ZDA ve za našo deželo samo zaradi žene, ki se je revica v Ameriko zatekla pred tiranskim komunističnim režimom iz katerega izhajamo in se je tako malo da ne s tem rešila življenje in roko na srce je najverjetneje to tudi predstava njenega moža, da smo pač neka siva zatiranja polna državica nekje v Evropi, po njegovem najbrž nekje blizu Rusije.  Po drugi strani pa naši vladarji vehementno tvitajo v svojem stilu angleščine "vi dont nid mani vi nid ta

 se je začel, no tokrat kot se za 2.0 verzijo spodobi malo apgrejdan z policijsko uro in nošenjem mask tudi zunaj. O tem kaj si o tem mislim, bom zadržal za sebe... Si pa edino želim, da to nebi določene skupine ljudi, ki poskušajo s poštenim delom priti skozi življenje to vrglo na beraško palico, ker v to pa sem prepričan, od države ne morejo pričakovati veliko. Sploh glede na to, da vidimo, kako so se v tem času od prvega zaprtja uspeli pripraviti na situacijo, ki so jo vsi napovedovali. Je pa tale čas tradicionalno bil porabljen za par dni, dopusta, ki sma si ga s Tatjano privoščila zadnja leta, a kot marsikaj drugega je tudi tega odneslo, no skoraj, jaz imam dopust in sem doma, Tatjana pač hodi v službo in bo dopust, ker ga pač imam malo manj poskušala prihranit na čas, ko bomo dejansko lahko imeli dopust. No meni je vreme naklonjeno, tako lepo izkoristim dan, zjutraj za kolo, tek ali kaj podobnega, potem, kak sprehod, pa knjiga, pa harmonika, pa še kako gospodinjsko opravilo, in m

 če je že vse napeto in so taki časi, da počasi še tisti, ki poskušamo držati glavo nad vodo ni ohraniti nekaj zdrave pameti, pa vsaj nekaj gre po planu. Namreč na začetku leta sem nekako postavil za cilj, da naberem okoli 1000 tekaških kilometrov oz. da grem tečt dvakrat na teden okoli 10 kilometrov in to bi nekako konc leta prineslo tega jurja. Za enkrat kaže, da bo cilj dosežen, je pa res, da se lahko hitro kaj zalomi, kakor koli že sem pa na dobri poti. Seveda se to pozna malo na kolesarskih kilometrih a tudi tu bom po moje pritiščal na tam okoli 4000, kar pa tudi ni tako slabo glede na to, da sem krepko zmanjšal čas treningov za okoli 2 uri tedensko in sem sedaj nekje na 8 ur na teden, kar je v bistvu še en šiht, kar pa je tudi čist OK. Je pa trenutno vreme res že skoraj zimsko, saj ne nad 1300 metrov, ponekod pa še nižje kar nekaj snega in samo upam lahko, da to ni začeten ruker in bo potem zima spet suha. No po tihem se napoveduje v redu zima, ampak vse vemo kako gre to z vremen

 kar je v poplavi vseh mogočih serij na vseh mogočih platformah je to že kar čudež. Je pa malo manjši čudež, da  ni to več ameriška produkcija.  Prva je Beer and blod , gre za nemško serijo pod okriljem Netflixa, malo zgodovine oktober festa in vojne med pivovarji. Dobra serija, glede na zaključek lahko pričakujemo nadaljevanje. Serija je aktualna, ker je pivo zopet zelo v ospredju, kot popularna pijača. V glavnem dobra serija, dobra kulisa in kostumi, pa seveda zgodba, ki je prav zaprav interpretacija resničnih dogodkov. Druga pa je To the lake, ta pa je čisto aktualna, sploh glede na današnje razmere. Po Rusiji razsaja virus, kateremu poskuša skupina ubežati na sever do nekega jezera, vmes pa doživljajo same nezgode iz katere se jim le nekaterim uspe izvleči. V bistvu je nekako nauk, da je lahko dogajanje okoli virusa lahko bolj smrtonosno, kot sam virus.

 bi se lahko reklo vsem našim takšnim in drugačnim govorcem, ki nas vsakodnevno grozijo in pretijo preko medijev, sklicujejo tiskovke in se vlačijo po twiterjih in podobnih socjalnih mrežah.  Da je stanje resno vemo vsi, da se je to pričakovalo tudi vemo vsi, da se za to ni naredilo skoraj nič, sedaj tudi vidimo vsi in da je komunikacija kako se s tem spopadati podn od podna je tudi lahko vsem jasno, razen seveda peščici vernikov, ki gledajo na določene osebke, kot na odrešenike. Po drugi strani pa vsi mi, ki vidimo malo dlje kot do lastnega plota zvemo in vidimo, da se v pravih demokracijah komunicirajo take situacije veliko bolj umirjeno z mirnim tonom in z veliko mero zdravega razuma. Pri nas pa je zadeva včeraj potekala tako "sprejeli smo nove ukrepe, s katerimi omejujemo ljudem...., v kolikor se bodo zadeve poslabšale imamo pripravljene še dodatne ukrepe s katerim vam bomo omejili še to in to". Sicer ne vem kak učinek tak način doseže pr vas, vem pa kakega pri meni in ta

 ki se z lahkoto kosa z vsemi, ki sem jih do sedaj prebral in v bistvu mi je kar malo nerodno, da po vseh teh letih branja nisem prišel do njega že prej.  Gre za pisatelja Avgusta Demšarja in vsi, ki boste preleteli wikipedijo boste ugotovili, da je napisal kar nekaj krimičev.  Ampak kot pravijo bolje pozno kot nikoli, sem tudi jaz prišel do njega in to res po naključju, ker sem opazil, da se v Mariboru snema nova nadaljevanka in to po knjigi slovenskega, kaj slovenskega mariborskega avtorja. Seveda sem takoj vzel v roke telefon in prebrskal bo cobissu in rezerviral prvo knjigo, ki je bila na voljo. Seveda to ni bila prva knjiga v seriji, ampak kaj čemo. Tako sem na dah prebral Otok, ki me je tako navdušil, da sem takoj za tem prebral še Olje na balkonu in Pohorsko transverzalo, včeraj pa zaključil z Miloše in na mizi že gledam Tanek led.  Kot rečeno so knjige zapisane po neke vrstnem redu, ki pa se ga jaz glih ne držim, tako recimo v Milošu že takoj vem, da Miloš ne umre... Torej z

 pa tokrat ena ljubezenska zgodba. V bistvu je to po moje kar prva knjiga, ki ima tako tematiko, ljubezensko namreč, saj v večini berem le krimiče pa kako zgodovinsko zadevo ali pa kaj smešnega, pa je bila to knjiga, ki me je dobesedno prikovala. Zgodba je tako napeta, da jo kar težko odložiš in vsi, ki niste navdušeni nad takimi zgodbami vam jo vseeno priporočam, saj je na trenutke napeta, ko t najboljša kriminalka. No še naslov, gre za knjigo Moški ki ni poklical.                                                                    foto: emka.si Pa še malo za naprej, v prihodnje nekaj o o kriminalkah in to Slovenskih kriminalkah, še več o Mariborskih kriminalkah.

 smo takoj, ko se okoli nas kaj dogaja, še sploh pa ko je v igri šport, pa naj gre za bilo kaj so vsa omrežja polna takšnih in drugačnih zapisov.  In sedaj je na vrsti kolesarjenje in toliko komentarjev, ki lahko človek prebere o tem se lahko prav čudi, da nismo imeli že prej kakega zmagovalca Toura. Sam sem v zadnjih 15 ih letih prekolesaru okoli 80 tisoč kilometrov pa mi na kraj pameti ne pride, da bi lahko podajal kake komentarje o taktikah in tehnikah tekmovanja na takšnih dirkah. Seveda pa kavč selektorjev to niti malo ne ustavi, da bi podajali takšne in drugačne sodb. V glavnem, pustimo vse skupaj, Slovenci imamo zgodovinsko zmago na Touru in ne samo to, imamo še drugo mesto in smo v tem trenutku svetovna velesila v tem športu.  Seveda, bo sedaj kolona vseh prisklednikov, ki bodo tiščali v ospredje svoje riti predvsem seveda kolona politikov, ki bodo zopet kovali v zvezde šport in športnike, a na njih gladko pozabili, ko bo nastopila kaka kriza ali še huje poškodba in uspehov več

 ko sem že reku, da več ne bom polemiziral o koroni in o ukrepih pa smo očitno zopet ovce, ki nas bodo ostrigli, kljub temu, da nismo potrebni frizerja.  Bombardiranje vsak dan z številkami in zastraševanjem se nadaljuje iz dneva v dan in ko se je stanje med ljudmi že malo umirilo, pa se zopet vrača kot prva in edina tema korona. Res takega marketinga nima nihče na svetu, po moje bi Apple ali FB bila super vesela, če bi se pol toliko govorilo o njih.  Kot rečeno počasi nas spet zategujejo, po novem bodo zopet omejili odprtje lokalov, uzakonili maske tudi zunaj kjer je več ljudi, kaj je to več še ni znano, maske bodo zopet nosili učenci od 7 razreda dalje, pa učitelji in vzgojitelji, merili nam bodo temperaturo in še in še. Vsak teden dodajo malo in pričakujem v mesecu ali dveh, da bomo na istem, kot smo bili spomladi ali pa da bo še huje. No po drugi strani pa je situacija taka, da sedaj k zdravniku skoraj ne morš in se se ureja preko telefona ali maila, torej idealna prilika za korišč

 ki jih sedaj uporabljam so znamka Hoka . V bistvu gre za copate, ki so začeli propagirati maksimalno blaženje in je popolno nasprotje tekaškega gibanja, ki se je začelo promovirati pred leti, ko je prišlo v ospredje gibanje bosonogega ali minimalističnega teka oz. obutve pri teku. Kot rečeno pa je Hoka pravo nasprotje njihova filozofija je maksimalno blaženje z debelim podplatom. Jaz uporabljam model Clifton in podatek da sem imel prej model 3 in sedaj 7 pove dosti o tem koliko tečem in, da me copati sedaj zdržijo, torej med nakupom enega in drugega modela je preteklo dve leti in pol in z prejšnjimi sem pretek čez 1000 kilometrov in glede na to, da če jih dobiš v kaki akciji še vedno stanejo 120 evrov je to še za silo sprejemljiv strošek. Bojo pa nov model mogoče kake pol let trajali maj, ker sedaj tečem za odtenek več kot pretekla leta. model 3 in model 7

 o vsem mogočem bo tole, kar sledi. Pač je preveč vsega in se mi ne da ravno obdelovati več vsake teme posebej. Torej, kje drugje bi začeli kot z (ne)smiselnostjo ukrepov, ki smo jim priča v teh časih. Ravno poteka Festival Lent in ko takole hodim od prizorišča do prizorišča in gledam peščico stolov, ki so namenjeni publiki za spremljanje raznih koncertov in nastopov se mi prav milo stori, ko se ob enem spomnim pred časom cerkvenega praznika in ljudi, ki so se tiščali, da bi videli svojo ljubljeno Marijo. Sam imam rad glasbo in kulturo na sploh a se bi sedaj prav smilijo vsi, ki se s tem preživljajo, ker tako kot pa po domače rečeno "jebejo" njih pa je skoraj nenormalno in prav sprašujem se kaj je razlog temu, ker korona pač ne more biti za vse kriva, je pa odličen izgovor.  Se pa vidi, da je počasi konec sezone in, da so se vsi pomembneži naužili morja in tako je naenkrat nam preljuba Hrvaška postala smrtno nevarne prenašalka virusa, pa čeprav smo celo poletje brali kake so

 knjig o rimskih vojakih izpod peresa Simona Scarowa in glavna junaka Makro in Kato, ki se zopet vojskujeta in ob enem zapletata v intrige političnih igric. Če bi pretvorili v moderni žanr bi to lahko bil vohunsko vojaško politični triler, ki se dogaja v času velikega rimskega imperija. Komu so všeč take zgodbice, ki opisujejo rimsko vojskovanje in osvajanje, ter ob enem tudi politične in vohunske igrice bo to pravo branje za njega. A seveda mora začeti z prvo knjigo in pred njim je pravo popotovanje.                                                              foto: felix.si

 tretja knjiga v seriji krimičev Tadeja Goloba v kateri je še vedno v glavni vlogi Taras Birsa, ki pa je tokrat malenkost zamenjal pozicijo iz katere nastopa. Po moje mnenju za enkrat najboljša knjiga v seriji, pa daleč od tega da bi bili prvi dve slabi, res daleč od tega, ampak krivulja še vedno raste in avtor je iz knjige v knjigo boljši. Pa tu ne gre samo za samo zgodbo, bolj vsaj meni v oči padejo dobri opisi stvari, ki nam jih avtor ponudi, od opisov narave, stvari, junakov v bistvu vsega in kar z lahkoto si dejansko predstavljamo celo živo celotno dogajanje. Še bolj zanimivo vsaj zame je, da si sedaj ko je že bil po prvi knjigi posnet serijal prav z lahkoto predstavljam vse junake v teh vlogah in kako bo sama knjiga zgledala v seriji. Res smo lahko ponosni, da imamo v Sloveniji avtorja, ki premore toliko znanja, domišljije in se s temi izdelki lahko kosa z vsemi tujimi avtorji v tem žanru. Vsem ljubiteljem branja, torej ne bo vam žal, če boste segli po njej in jo prebrali.

 ker zadnjič sem mal zašel na TF in sem videl, da je tam še vedno link do mojega bloga, ki pa je z leti prešel iz bolj ali manj športnega pisanja, na vse prej kot to. Saj zadnje čase pišem od tem kot je politika, serije, knjige, pa seveda aktualni korona virus o športu pa le še tu pa tam. Ampak to še ne pomeni, da je šport zame preteklost.  Torej še vedno se ukvarjam s športom in to vsak dan najdem čas, da naredim nekaj a sebe, je pa res, da sem malo skrajšal čas, ki ga porabim za to, ker je pač sedaj moje vodilo, da ohranjam telo v kondiciji, da imam kot bi se reklo močno "podvozje" in, da to kar počnem je to v bistvu za zdravje. Tako imam letos plan, da tečem dvakrat na teden po 10 kilometrov, ostalo pa glede na vreme in počutje, ali grem na kolo, kjer letos prevladuje gorc ali pa treniram z kettlebelom ali utežmi, s tem, da sedaj ko je vroče raje trening naredim v stanovanju pod klimo. Glede na vse opisano sem prešel iz hard varjante preteklih let sedaj bolj na soft, kot

sem se spet vrnil k branju za moje pojme najbolj odštekane knjige, to je Štoparski vodnik po galaksiji. Knjige sem prebral prvič kot rečeno pred šestimi leti in sem sedaj že kar malo pozabil na njih, so me pa pred časom na nji prijazno opozorili ustvarjalci podkasta Opravičujemo se za vse nevšečnosti , kjer trije govorniki vsak del obdelajo eno poglavje iz knjige, pri tem pa vsporedno kujejo še razne teorije o življenju, vesolju in sploh o vsem. Torej, tudi meni ni preostalo nič drugega, kot, da grem v knjižnjico in začnem ponovno z branjem. Trenutno sem nekje na dveh tretjinah druge knjige.                                                Ko smo pa glih pri predlogih za krajšanje vročih poletnih in dopustniških dni pa še dva namiga za ogled serij. Oba nista ravno nova a sta pri meni prišla šele sedaj na vrsto. Prvi za ljubitelje Batmana, serija Gotham , ki opisuje življenje v tem mestu in odraščanje mladega Bruca, ki bo enkrat postal Batman, preplet junakov, ki vsi do konca vseh delov v

spoznanje ob bolečem zobu, to je pravi uvod v tale zapis. In ko se mnogokrat hvalimo kako dobro zdravstvo imamo, kako je dostopno za vse pa se ob moji izkušnji lahko pošteno vprašam pa je res tako ali je to le pretveza "belih ovratnikov" in da le ti niso tako hudo dostopni za paciente.  Namreč, ko doživiš dobesedno bolečo izkušnjo, kot sem jo jaz včeraj potem kaj hitro vidiš, da je kaj se zobozdravstva tiče to le vse prej kot dostopno, bolje rečeno je tu sistem tako nastavljen, da je dovoljeno, da te boli zob le do sedmih zvečer pol pa mu morš na nek način dopovedat, da te čez noč ne sme, ker pač v nobenem primeru vsaj tu v Mariboru pač ni koga,ki bi ti lahko pomagal.  V glavnem včeraj sem bil pri svoji zobarki, ki mi je čistila kanale na bolečem zobu, sicer je normalno, da te po tem posegu zob pač še nekaj časa boli se je pri meni bolečina stopnjevala do te mere, da je blo skoraj nevzdržno in ko tudi kupi tablet niso prijeli sem vzel v roke računalnik in poskušal najti dežur

je pravi šport med Slovenci in v času korone, ko so bile trgovine zaprte se je ta šport malo omejil in sedaj se je zopet pojavila ideja, da bi se uzakonilo zaprtje trgovin v nedeljo. Jaz sem seveda za zaprtje saj misli, da si delavci v tej branži zaslužijo vsaj en dan počitka pa tudi potrošniki bi najbrž lahko nedeljo porabili za kaj bolj pametnega, kot je hoditi v trgovino. Po drugi strani pa slišimo in beremo odzive delavcev, ki povedo, da sta recimo dve nedeljski službi bistveno prispevali k dvigu plače, denar pa kot vemo pride prav vsakemu od nas. In spet potem udari realnost, da v bistvu veliko nas, med njimi sem tudi jaz pač svojo plačo dvigujemo z raznimi dodatki za delo v nedeljo, ponoči in prazniki tre podobno in, da je naša osnovna plača v bistvu zelo nizka, ko odštejemo vse te dodatke. In zopet smo v začaranem krogu, denarja, potreb in kaj vse smo pripravljeni storiti za večji zaslužek. Pa gremo še malo na korono, ki tudi ne pojenja, še vedno smo vsak dan seznanjeni z števil

ki pa se dogajajo te dni v državi pa so na robu mogočega. Recimo, od tega, da imamo nepreklicno odstopljenega ministra, kateri pa je še vedno v vladi, ker PV pač ni odprl kuverte z odstopno izjavo, do tega da PV krivi komuniste za vse, na zadnje tudi za pokole v Srebrenici, do tega, da je za razpravo o novem medijskem zakonu na voljo pet dni, do tega, da so dobili razvijalci "korona" aplikacije za prijavo na razpis štiri dni.... In to so samo glavne stvari, kaj vse se dogaja v ozadju teh zmešnjav, ki jih eni sigurno s pridom uporabljajo, ko lansirajo tele bombice med ljudi bomo najbrž zvedeli šele čez leta. Je pa zanimivo, kakšni so odzivi na nadaljevanje pojava okužb, namreč še vedno nas vsako dnevno bombardirajo s podatki o okuženih in samo okužbe s korono so relevantne, vmes nam famozni COVID govorec vsakodnevno še postreže s kako novo grožnjo v smislu kako nevarno je druženje na "medrasnih" piknikih in podobne nebuloze. A bodimo realni vsakodnevno se testira v p

prvi del dopusta preživimo konec junija in začetek julija. Je pa res, da se je plan bistveno spremenil od prvotnega. V planu je letos bila Turčija a se je zadeva popolnoma obrnila zaradi korona situacije, ker pa smo prilagodljivi smo se hitro preusmerili in si organizirali dopust v domačih krajih, ali bolje rečeno v mojih rodnih krajih. Torej prvi del smo z prijatelji preživeli na Rogli, kjer smo se malo sprehajali, več pa kurli kamin in pečenje zalivali z pivom, no drugi del pa smo preživeli v Termah Zreče, kjer smo se nakopali in navozili na toboganih a tam sami brez družbe. Seveda je bilo nekaj časa namenjenega tudi športnim aktivnostim a prevladovalo je druženje in počitek, kar je v bistvu tudi namen dopusta.  Torej za prvi del je to, to, sedaj delat do drugega dela, kjer nas tradicionalno čakaj Moravci, če ne bo spet kakega famoznega odloka, a to je že tema za kak prihodnji zapis.

jutri pa domov. Torej mesec mine hitro in s tem tudi zadnja moja misija pod okriljem evropske agencije Frontex. V devetih letih sem bil skupaj odsoten eno leto zaradi napotitev pod okriljem te agencije, bil sem v sedmih različnih državah in spoznal veliko novih obrazov, kultur in navad. Tokrat torej zaključujem na grškem otoku Lesbos, kjer je eden od največjih begunskih kampov v Evropi. Bližina Turčije naredi svoje in prav ta otok so določili kot t.i. "hot spot" in na njega namestili center v katerem po podatkih grške policije biva okoli 20.000 ljudi, ki so prišli v EU ilegalno. Samo za primerjavo, na otoku živi 80.000 domačinov. Neka o razmerah na otoku in  begunskem kampu lahko slišite v podkastu .  O samih razmerah ne bom zgubljal besed, nekaj zaradi tega, ker kampa v celoti sploh nisem videl, ker je to nemogoče, nekaj pa zaradi tega, ker bi vsako opisovanje bilo lahko krivično do ljudi, in organizacij, ki so odgovorni za razmere. Dejstvo je, da je kamp prenatrpan, dejstvo

ga dajte porabit na koristen način. To je misel, ki je te dni vodilo zame. Namreč zapravljanje časa za ždenje na raznih omrežjih, ki so vedno bolj razdeljeni na vaše in naše, na bele, rdeče, črne in ne vem kakšne še je res izgubljanje časa in energije. Torej, če imate kaj viška časa in ga nebi radi izgubljali na tak način, je tu nekaj predlogov za izrabo časa. Najprej imam tu dva podkasta, prvi je Fejmiči , ki ga vodita dva komika, Žan Papič in Gašper Bergant, v njem ne boste izvedeli nič relevantnega a vendar sta polna nasvetov o vsem, za katere pa priporočam, da jih vzamete z pravo mero humorja in z veliko rezerve. Drugi je Opravičujemo se za vse nevšečnosti , še boljši in si je za temo izbral knjige Štoparski vodnik po galaksiji, in bo obdeloval poglavje po poglavje, za vse, ki ste že prebrali knjige, dober podkast, da obnovite vsebini, za druge vzpodbuda, da knjige preberete ali pa tako kot jaz, ki sem ji že prebral a jih bom še enkrat prav zaradi tega podkasta. Zdaj pa še nadaljev

za kakšnim "fake" imenom in potem komentirat vse povprek in imeti mnenje o vsem pa četudi večina nima pojma ali informacije zaradi katerih bi lahko prepričljivo trdili, da imajo prav o tem o čem pišejo. A žal, danes omrežja in portali dopuščajo, da vsakdo lahko pušča komentarje in izraža mnenje, ker pač živimo v demokraciji. Ja, je že res, da je velikokrat, to, da imaš mnenje in stališče lahko dobrodošlo a jemati si pravico, da imaš in izražaš mnenj o vsem je izraba tega inštituta.  Zakaj zopet ta tema? Gre za to, da se velika večina ljudi rada naslanja ob stvareh, ki so za druge velika tragedija. Tako sem zopet zasledil cel kup pametovanj na vsem možnih platformah o ropu v Prekmurju. Ker je v zadevo vpleten policist je to še toliko bolj odmevno in že takoj samo po sebi kliče po tem, da se javnost vpleta. Vsem skupaj pa sledi še cel kup neprimernih komentarjev za katerimi se skrivajo anonimneži, ki neti malo ne pomislijo na vse negativne posledice, ki jih take zadeve puščajo

se je potrebno sploh, ko takole greš za en mesec nekam v tujino in si omejen z tem koliko in kaj boš nesel seboj. Meni je to kar težko, ker pač imam hobije, ki so povezani z določenimi rekviziti, športnimi in drugimi. O tem, da sem spakiral harmoniko v kufer skupaj z obleko je svojevrsten uspeh, kar pa se tiče športnih rekvizitov pa sem se moral zadovoljiti z bolj skromno izbiro. Po tehtnem razmisleku sem tako spakiral tekaške copate, dve gumici, TRX trakove in telovadno podlago.  Torej kar se miganja tiče sem se prilagodil z vadbo z lastno težo in gumicami ter TRxom, dodajam pa še pohode na bližnji hrib nad hotelom, kar je v bistvu bila ne planirana a dobrodošla popestritev, tako da v bistvu niti ne pogrešam uteži ali kettlebela, bi pa se usedel na kolo za kako vožnjo. Torej, če se hoče se da tudi v omejenem obsegu, vadba v hotelski sobi, tek in hoja v hrib in to je to. Ostali čas, ki ga imam na voljo pa malo raztegujem mehe, poslušam podkaste in  berem. Kljub temu, da se vse da če se

je nekaj kar že zdavnaj ni več v glavah ljudi. To lahko trdim glede na vse takšne in drugačne spletne objave, ki se najdejo na platformah. In te objave so tam, ker ljudje to berejo in nato še dajejo cel kup komentarjev pod te objave, kjer gredo nekateri v take skrajnosti, da te resno zaskrbi za zdravje človeštva. Jaz se izogibam branju bedastih portalov, še bolj se izogibam branju komentarjev, tu pa tam pa vseeno kliknem na povezavo do njih a me po prebranih parih mine do vsega. Torej par minut nazaj se je pojavil članek o tem, da je na eno od mariborskih šol zopet učenec z potrjenim korona virusom in nato kup komentarjev pod njim, vsebina njih pa taka, da bi, bil zdravstveni sistem resno ogrožen, če bi bili vsi sprejeti v zato primerne ustanove.  A pustimo sam članek in komentarje pa rajši nekaj o sami okužbi z korono. Še zdaj enim ni jasno, da celo življenje ne bomo mogli živeti v karanteni in, da ljudje bodo zbolevali in, da bodo med njimi tudi takšni ki bodo imeli korono, čeprav ve

ki je mimo grede tretji največji grški otok in je prepleten z cestami in cesticami. Ceste so kot povsod po Grčiji več kot odlične sploh v primerjavi z našimi, so široke in gladke, je pa promet kar kaotičen, in večkrat zgleda, kot, da so vsi na neki dirki, sploh se to vidi, ko grem tečt in imam edino pravo možnost to počet pač ob cesti. Res je, da je cesta označen z črto, ki ločuje cesto od roba in je precej širok, ga pa vozniki uporabljajo, da se umikajo hitrejšim in tako nemalokrat letijo mimo trije v štric. O samem načinu življenja nima smisla zgubljati besed, pač mediteransko in sedaj, ko so se ponovno odprli lokali je to še bolj vidno, ljudje os zunaj posedajo pijejo svoje frapeje in uživajo. Sem pa za začetek šeč na skrajni jug otoka in se malo sprehodi okoli n spotoma ogledal še eno znamenitost, to je cerkev v skali nad morjem, ki jo turisti večinoma pridejo ogledat iz morske strani, no jaz sem prišel do nje s kopnega najprej po cesti in nato spust peš do nje. V glavnem v googlu

kljub temu, da mi je šport v zadnjih letih le nekakšen filter za spihat dušo in ob enem krepiti telo in, da so tekmovalne ambicije že zdavnaj zamrle. A okvirni plani se vedno porušijo. Ko sem ob prijavi na Frontex že kalkuliral izgubo enega meseca na kolesu še pojma nisem imel, da bo udarila korona in, da bomo vsi prisiljeni v spremembe predvsem pri načinu življenja. Tako smo se v trenutku veliko nas prelevili v fultajm bejbi siterje in učitelje in eto po zlu so mi sli  kolesarski kilometri. Ko sem v preteklosti nemalo kateri dopoldan, ko sem bil doma nameni kolesarski turi, sem le te sedaj moral prestaviti na popoldan, ko se je vrnila Tatjana iz službe, pa še to ni šlo vedno skozi, in tako sem kar v zaostanku z kolesarskimi kilometri. A nič hudega bodo pa tisti, ki pridejo sedaj toliko bolj z užitkom. Ampak, kot vedno je vsako slabo za nekaj dobro. Treninge sem preusmeril v vadbo notri z utežmi, kettlebelom, gumicami in TRXom in sem glih tako naredil nekaj za sebe, kolo pač koli

se za mene najlažje naredi, tako, da združim prijetno s koristnim in preberem kakšno knjigo. Na zadnje sem pisal o avtorju Danielu Silvi njegovi knjigi. Tokrat sem prebral eno zgodnejših njegovih del, glavni junak je isti, torej gre za zgodbo o vohunu ali bolje plačancu izraelske obveščevalna službe. Zgodba klasična za ta žanr, glavni junak je poslan, da ubije osebo, ki naj bi izvršila teroristični napad, se pravi branje,  ki je točno zadostilo vsem pogojem, torej meni delati kratek čas in pomagalo malo obnoviti besedni zaklad. Knjigo sem za potrebe kupil in če bi jo kdo rad prebral mu jo z veseljem podarim.

z odhodom na Frontex misijo sem danes pristal na otoku Lesbos, kjer če ne bo kakšne spremembe naj bi bil do 18. junija, ko se vračamo domov. Je pa vedno tako, da človek vse enkrat doživi prvič in tako tudi to, da letiš z vladnim letalom Slovaške, ja prav ste prebrali Slovaške. Ni kaj eni pač poskrbijo za svoje "uradnike". Fensi letalo z fotelji kavčem in mizami za pet slovaških in dva Slovenka policista. Torej sedaj smo tu, upam, da se ne bo treba seliti kam drugam in da ta mesec oddelamo brez večjih zapletov...  Slovaška vladna ptica  iz zraka Gužve na plaži ni

ker pač so trenutne razmere takšne, da je maraton radenci odpovedan, pa naju to ni ustavilo, da nebi odlaufala tradicionalno 10ko. Tokrat v Mariboru, a važno je da se teče. Trasa, ker je blo tak fino sma dodala 100 metrov In obvezen "selfi" za konec

dileme ostajajo. Torej od včeraj dalje se je sprostilo kar veliko ukrepov, čeprav so se eni zelo nesmiselno sproščeni, kot recimo, da se lahko v gostilnah streže samo na vrtu in da lahko za isto mizo sedijo le osebe iz skupnega gospodinjstva.  Ukrep, ki je dvakrat nesmiseln,  ker ne vem kaka je razlika ali sedim zunaj al notri, ker kolk mi je znano ni dokazano, kako se prenaša zloglasni virus, še bolj zanimivo pa bo, če se bo najdel kak nadobudni kelner, ki bo zahteval, da osebe za mizo dokažejo, da so iz skupnega gospodinjstva. Se pa po sprostitvi prehoda občin spet pojavlja določena klika Primorcev, ki je zopet nagnala gonjo proti »Ljubljančanom«, ki so za vikend bili na Primorskem. Čeprav števci prometa ne kažejo drastičnega prometa v smeri Primorske   pa so se že najdli eni, ki jih blazno moti vsak avto ki nima KP oznake.   Lahko, da se jim bo zgodilo isto, kot se je z izjavo Blejskega župana, ki je kar enim parim zagravžal Bled za nekaj časa. Zanimiva bo tudi raziskava

Glede na vse dogodke, ki se vrtijo okoli se mi zdi, da ravno ne. Čeprav se in moram biti a političen pa sem bil malenkostno bolj optimističen ob nastopu te vlade, ker sem pač pričakoval, da se mogoče kdo kaj nauči iz zgodovine, vsi namreč vemo kako se je končala zadnja vlada, ki jo je vodi sedanji premije. Pa sem se očitno zmotil, ker ne da se zadeve ponavljajo, še huje zadeve se ponavljajo z bliskovito hitrostjo in (straho) vlada se bo obrnila kot bumerang in, če bi bil ironičen bi človek rekel, da si prav želijo, da se vse skupaj čim prej zaključi in, da jih »raja« odreši muk. In kot kaže se zna to zgoditi prej, kot so napovedovali največji optimisti ali naj rečem pesimisti, odvisno seveda s katerega pola človek gleda na stvari. Več kot očitno je, da ljudem ni mar kaj se dogaja z državo še posebej ob dejstvu, ko so prišle na plano še razne rabote ob nabavi zaščitne opreme. In pri tem, da vi moramo vedeti, da so se nabave res vršile pod pritiskom razmer, ampak vseeno pa se zdi,