Stisno prpo
bi se reklo temu, ko sem v petek dobil dopis iz UKC-ja, da sem prišel na vrsto za operacijo pete.
Namreč okoli leto in pol nazaj sem bil pri ortopedu, ki je takrat nekako ugotovil, da je za mojo peto edina rešitev, da grem pod nož ali bolje dleto. Saj bi mi del kosti odsekali in mi petnico premaknili navznoter, vse skupaj zašraufali in tako mi kost več nebi ribala ob tetivo. Tako naj bi bilo v teoriji, kako je v praksi jaz še za enkrat ne bom zvedel. Namreč dejstvo je, da kot prvo me še ne boli dovolj, ker kot pregovorno rečeno smo dedi bolj občutljivi in, če bi me res fejst bolelo pol bi danes že imel zadnje priprave pred posegom, tako pa očitno še bolečina ni tako huda in bom še trpel malo v upanju, da najdejo še kako boljšo metodo za rešitev takih težav.
V tem času čakanja sem prebiral vse sorte odzive ljudi, ki so reševali podobne težave in so pri tem bili bolj ali manj uspešni, seveda vse z mislijo, da je vsak posameznik zgodba zase in, da je težko primerjati ljudi oziroma težave med sabo.
Kako koli že, jaz bom še malo počakal, dokler lahko funkcioniram tako kot sedaj bom še počakal, saj dejstvo je, da se stanje zadnjih nekaj let kaj velik ne spreminja, če malo bolj obremenim nogo potem me malo bolj boli, če pa recimo samo kolesarim in telovadim potem bolečin skoraj ni. V glavnem je tek edina težava za mojo nogo a ker sem se že pred časom odpovedal vsem tekaškim podvigom potem v bistvu težav ni, desetko pa še vedno pretečem okol 50 minut, kar ni bogve kaj, tak slabo pa tud ne.
Torej kot bi rekli sem stisno prpo, ja priznam, da mi ni vseen in, da sem se tega za enkrat izognil, ker se mi ni dva meseca za valat po pojstli in, da potem ugotovim, da je mogoče vse skup za 30 % bolje.