JAZ IN...

bi se reklo temu, ko sem v petek dobil dopis iz UKC-ja, da sem prišel na vrsto za operacijo pete. Namreč okoli leto in pol nazaj sem bil pri ortopedu, ki je takrat nekako ugotovil, da je za mojo peto edina rešitev, da grem pod nož ali bolje dleto. Saj bi mi del kosti odsekali in mi petnico premaknili navznoter, vse skupaj zašraufali in tako mi kost več nebi ribala ob tetivo. Tako naj bi bilo v teoriji, kako je v praksi jaz še za enkrat ne bom zvedel. Namreč dejstvo je, da kot prvo me še ne boli dovolj, ker kot pregovorno rečeno smo dedi bolj občutljivi in, če bi me res fejst bolelo pol bi danes že imel zadnje priprave pred posegom, tako pa očitno še bolečina ni tako huda in bom še trpel malo v upanju, da najdejo še kako boljšo metodo za rešitev takih težav.  V tem času čakanja sem prebiral vse sorte odzive ljudi, ki so reševali podobne težave in so pri tem bili bolj ali manj uspešni, seveda vse z mislijo, da je vsak posameznik zgodba zase in, da je težko primerjati ljudi ozir

gre za drugo knjigo o sedaj v bistvu stoena letniku, ki je izginil. Sem mislil, da ne more biti druga knjiga tako zabavna a sem se očitno zmotil, tudi v drugem delu se zgodba nadaljuje v enakem tempu kot je bila prva. Če je v prvem naš junak opisoval naključna srečanja z voditelji iz prejšnjega stoletja, pa sedaj po naključju posredno ali neposredno naveže stik z sedanjimi veljaki, kot so Putin, Merklova, Trump in Kim Džon-un.  Torej vse skrbi, da bi bila knjiga v čemer koli slabša je bil odveč, torej branje za zelo kratek čas, saj se knjiga prebere na eks, kot bi se reklo na Štajerskem. slika: bukla.si