Zadnji meseci

mi res niso pisani na kožo. No poletje je pregovorno že bolj tak čas za lenarjenje, ampak men se že pošteno vleče in tud prvi dopust mi ni kaj dosti pomagal. Boljšemu razpoloženju ne pripomore kaj tudi spet delovni ritem z nočnimi, ki pač niso kot bi rekli Angleži "my cup of tee" a tu se velik pomagat ne  da, le čudim se lahko tistim posameznikom, ki raje hodijo na šiht ponoč. 

Pa čeravno sem tako kot že rečeno zmanjšal število ur posvečenih športu na povprečje nekje 10 ur tedensko pa še imam vedno težave s tem, da se zmotiviram, sploh za tek. Pa tud na morje že dolgo ne vlačim več kolesa in sem letos res minimalno časa posvetil športu in sem maksimalno lenaril, pa še vedno ne pomaga. 

Je edina svetla stran to je harmonika njo se mi še da igrat, sploh zdaj ko zadeve res fino špilajo in imam še bolj motiv, ker je napredek res viden.

Kakor koli že poletje je v polnem šusu, naš ritem je nekako umirjen, smo med dvema dopustoma in vmesni čas pač ni druge, kot da se zafila s službo ostali čas pa poskušamo čim bolj kvalitetno preživeti doma s čim manj stresa in čim bolj umirjeno.

Ni kaj pač bo treba prebrodit krizo in upam, da se jesen prevesi v kaj bolj spodbudnega in da dobim neki motiv in se malo nafilam z energijo.


Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Grčija z avtodomom

Grčija 2

Malo obujamo spomine