JAZ IN...

letos, ki sva se jo udeležila s Tatjano je bila v Konjicah. V bistvu tek na domači trasi, ki jo poznam do milimetra saj sem na njen pretekle po moje par tisoč kilometrov še v mojih najboljših tekaških časih. No res z eno razliko, da sem sedaj tekel malo obratno kot ponavadi za treninge. Lepa prireditev, kateri je pomagalo tudi lepo jesensko vreme.  Ker nimava nekih tekmovalnih ambicij je bil mogoče edini cilj za malenkost izboljšat čas iz Radenc letos, kaj več pač ne. In na koncu se je tako tudi izteklo, čas malenkost pod 51 minut in to je to za lep nedeljski dopoldan. Sam bi mogoče lahko iztisnik par minut bolje kaj velik pa roko na srce tud ne. In to je to, kar se tiče udeležb na uradnih tekih za letos. Še ena iz štarta, nekaj utrinkov pa se najde tud na Instagramu.

sem si pa umislil tole. Seveda sem si jo za začetek sposodil in pa seveda najdel tudi učitelja, ki mi bo pokazal kako se s te reči spravi kaj takega, kar lahko poslušajo tud drugi, brez prevelike bolečine za ušesa. No samo samo igranje niti ni tak strašno težko dokler ni treba dodat basov, tam pa se stvari malo zapletejo. No malo je blago rečeno, za enkrat se kar fejst zapletejo, ampak glede na to kar lahko vse preberem mi kak  mesec ali mogoč celo dva, drgnjenja basov ne gine, ampak ni predaje. Drgač pa je jesen za enkrat lepa, res je, da so se poletne temperature umaknile a sonce še ustraja tako, da je prav fino zunaj.  Tule je ena iz današnjega Pohorja, s kolesom seveda.

in to skupaj s ženko. No za to sma tudi kupila še nega gorca, da boma lahko skupaj šla na kako kolesarjenje. In kaj je bolj primernega kot vzpon na Roglo. Za začetek pa kar na Roglo. Izbrala sma traso čez Ljubnico do Sv. Vida, naprej na Skomarje in potem do Rogle. Trasa je malo daljša in ne tako ekstremna a je vseeno treba priti do vrha. In za prvič sma opravila z odliko, v malo več kot dveh urah sma bila na vrhu in to brez postankov.                    Trasa je super, saj ni veliko prometa in postreže tudi z lepim makadamom. Mašine na cilju. Pa še drugi dve mašini na cilju.

iz zbirke o rimskih bojevnikih, ki jih je napisal Simon Scarrow sem predelal. Lahkotno, zabavno in na trenutke tudi zelo napeto branje. Za mene so vse knjige dobre, zgodba v nobeni ne razočara z opisom bitk in spletk v takratnem Rimskem imperiju. Glavna junaka sta iz dela v del boljša, bolj pretkana in imata bolj dodelan karakter. Torej za vse, ki ste se naveličali modernih kriminalk je to pravo čtivo za vas, popotovanje v čas Rimljanov, smrdljivih četrti, pocestnic, slabega vina in vojaških bitk, ter raznih spletk. Celotna zbirko najdete na tej povezavi . Pa še nekaj o zadnji knjigi, ki je izšla pred kratkim. V njej je za razliko od prejšnjih, ki se dogajajo v eni od provinc imperija dogajanje postavljeno v sam Rim, glavna junaka sta spet vpletena v kopico spletk, ki privedejo do tega, da si rimski vojaki spopadejo med seboj.