Obupni poskusi

Avtor: -
ali poskusi iz obupa... Ne vem čisto točno za kaj gre, ko gledam vso to mučenje za vstop na oblast. Očitno je resnica samo ena "oblast je slast" in to je edino vodilo, ki vodi vse te ljudi, ki se tako pehajo za njo. Vse to pa očitno ne moti volilnega telesa, ki je tako že čisto malo in bo, kot zgleda v prihodnosti še manjše. Očitno je gospodarska rast in konjunktura pač dovolj velik razlog za apatičnost ljudi. 

Pa je res tako dobro v tej državi? Ja enim očitno je še predobro, višajo se socialni transferji, vse več imamo priseljencev, pa pri tem ne mislim na migrante, ampak na te legalne priseljence, ki se množijo pod t.i. združitvijo družine in uspešno črpajo ali bolje rečeno izčrpavajo državno blagajno. Po drugi strani pa ta ista blagajna zateguje pas, gre za ljudi, ki so 40 let delali v tej državi in so sedaj na robu preživetja in imajo eni maj penzije, kot dobijo drugi socialne pomoči. Očitno je država pač aparat birokratov, ki samo kopičijo izpolnjene obrazce in zadeve vnašajo v sistem, nihče pa ne preverja dejanskega stanja na terenu. Eden od odrazov je tudi to, da je lahko recimo na nekem naslovu prijavljenih tako število oseb, ki se v ta prostor nebi stlačile pa tud če bi jih zložli kot šibice. A kot rečeno, žal ni nikogar, ki bi kdaj a kdaj dejanske stvari preveril tudi v realnosti, ampak vsi samo štemplajo obrazce in jih vnašajo v sistem iz udobja svojih pisarn. Žal na koncu vedno najkrajšo potegnejo tisti, ki pridno delajo, po možnosti 40 let in tako filajo proračun, ko pa bi se jim naj nekaj od tega povrnilo, pa dobijo le drobtinice, ostalo pa naj se znajdejo kako se vejo in znajo. 

Mogoče je to le medklic za vso to paniko, ki se vsakodnevno prenaša po medijih in omrežjih, kjer so migranti, ki jih nihče še ni videl celi čas tema številka ena. No pravi problem naše integrirane družbe pa je veliko bližje in zato ne rabimo hodit na mejo, ozrite se samo okoli sebe. Jaz ne rabim daleč, grem v vrtec ali šolo pa mi je vse jasno. Podatek, da v četrtem razredu, ki ga obiskuje 14 otrok, dva zaostaneta, je za mene absurd, da imajo starši prevajalce kar otroke pa še večji. Zdaj še samo čakam, da bodo za vzgojitelje ali učitelje uvedli tečaj albanščine ali romščine in pa dvojna učna merila. No za slednje ne bom trdil, da že ne obstajajo. Ja to je naša težava, ne pa migranti, ki jih vsaj 90% če ne še več takoj po prijetju vrnemo nazaj od koder so prišli.

Na tej točki bom raje nehal, da me kdo še ne obsodi nacionalizma, rasizma, homofobije in ne vem česa še vse. Žal pa nekaj je sigurno, narod se kot tak lahko obdrži le, če se zaveda tega, kar se dogaja okoli njega in da je vsaj malo vsega od zgoraj naštetega.

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Grčija z avtodomom

Avtor: -
Slika
 v parih besedah, najboljši dopust ever. Pa da začnemo na začetku. Januarja, ko smo kupli avtodom je takoj padla odločitev, da poleti gremo z njim v Grčijo. Razlogov za to je več, eden je ta, da sem jaz že bil velikokrat na Grški obali in malo poznam teren, drugi pa je ta, da lahko v Grčiji kampiraš na free kot bi se reklo in ne rabiš hoditi v kampe. Torej prišel je dolgo pričakovani dopust in priprave so bile končane. Imeli smo okvirno zastavljeno pot, torej v Grčijo preko Balkana z enim vmesnim postankom za spanje nekje na jugu Srbije. Tako smo krenili na pot v ponedeljek, da se ne gužvamo čez vikend po cestah in izgubljamo živce, kar se je izkazalo za odlično odločitev. Brez težav na meji smo bili že nekaj čez enajsto uro v Srbiji in čas je bil za prvi postanek in malico. Nato nadaljujemo pot po Srbiji in naslednji cilj je bil Leskovac in pokušina Leskovčanih čevapov. No zadeva se je začela malo komplicirati, ko smo na avtocesti naleteli na karambol in smo se dobrih pet kilometr...
Preberite več

Grčija 2

Avtor: -
Slika
 je padla letos. Sicer je to bil plan že lani takoj po prvem dopusti v Grčiji, da tudi letos svoj glavni dopust preživimo na jugu, le lokacija je bila vprašljiva in v bistvu vse do zadnjega prav nismo vedeli kam bi šli, ampak to je ravno čar dopusta z avtodomom. Kar se tiče poti smo vedeli, da gremo po najkrajši poti, torej čez bivšo jugo, tako smo krenili popoldan iz Maribora in malo pred pol nočjo prispeli v Predejane, kjer smo določili, da bomo prespali. Priporočam vsem, ki ste na poti na jug, počivališče je ravno prav umaknjeno z avtoceste, ima pa tudi bencinsko in pa trgovino. No zjutraj za mene obvezen trening in okoli devetih nadaljujemo pot v smeri Grčije.  Na meji z Makedonijo smo v slabi urci, za prehod pa porabimo manj kot pol ure. Makedonijo pa itak prevozimo v šusu, tako, da smo pred mejo predem se sploh zavemo. V Gevgeliji se odločimo za obvoz na Dojran, kjer naredimo postanek za kosilo, nato pa čez mejo in smer obala. Čeprav je bil prvotni plan najprej prečkati ...
Preberite več

Malo obujamo spomine

Avtor: -
te zadnje dni. Male sem brskal po preteklosti tu na blogu, predvsem o tisti športni preteklosti. Kar ne morem verjet vsem tem dosežkom, ki se jih je nabralo za lep kup in se mi že sedaj nekateri zdijo kot fatamorgana. Ja res je fajn imeti tako na kupu zbrane spomine za deset let nazaj in se včasih vrniti v preteklost. No spanje na lovorikah je sicer prazno delo, je pa fino komu kaj pokazat, kako je blo včasih. No kar se športa tiče sem sedaj veliko bolj umirjen a verjamem, da aktiven bolj kot tri četrtine ljudi. Rezultati mi niso več prva točka a vseeno še vedno tu a tam primerjam kake številke. No letos mi gre kar vredu, na kolesu se bližam štirim jurjem, v teku sem malo bolj len kot lani a vse skupaj je odraz tudi to, da sem se zavestno odločil malo zmanjšati količino. Nekaj seveda tudi na račun učenja harmonike.... No ne obnavljam pa samo športne preteklosti, ampak sem začel gledati znova tudi najbolj gledano serijo vseh časov, Game of Thrones. Zanimivo, po moje edina seri...
Preberite več