JAZ IN...

je za nami. In najprej rezultat, čist na kratko, fina izkušnja, ki jo bomo še ponovili. Ampak, da se vrnemo na začetek. Ko smo dobili vabilo, da se udeležimo konfirmacije , to je podobno birmi, samo, da je to v evangeličanski cerkvi. No v glavnem, ko smo izvedeli, da gremo v Stuttgart je padla odločitev, da gremo z avtodomom. Pot je treba nekako prevozit v vsakem primeru, se nam je pa zdelo, da je mogoče to glih prava destinacija, da probamo kako nam bo.  V planu smo imeli potep od sobote, do torka zvečer a smo jo morali zaradi vračila avtodom že v torek dopoldan malo prilagoditi in bo pač Salzburg ostal za kdaj drugič. Drugače pa smo začrtali pot preko Karavank v Avstrijo do Salzburga, nato pa zavoj do Bertesgadna in ogled Orlovega gnezda. Seveda, pa se ninsmo mogli včakati, da si naredimo prvo malico, ki je bila že v Lescah. Žal smo po napornem vzponu do parkirišča, ki je pravi preizkus za mašino, saj je na enih delih kar 24 % ugotovili, da je možen ogled šele maj

da spoznaš kaj novega. Mi smo včeraj šli mal po Prlekiji, torej slabo urco od doma in že smo spoznali kar nekaj novih krajev. Prvo smo se odpeljali do Puchovega muzeja v Juršincih. Sicer se uradno odpre šele s 1. majem a smo prišli ravno na čistilno akcijo in so nam prijazno razkazali zbirko, ki je bila cela na kupu zložena pred muzejem, pogledali smo si tudi film o Puhu in izvedeli nekaj novega. Evo s takim sem se še jaz vozil v svoji mladosti. Pol smo se odpravili na Ptuj v Mehiško , najboljša restavracija za nas, ki imajo otroke, tolk igral še nisem vido na kupu za mularijo, pa tudi hrana je odlična tako, da priporočam vsem, ki hočejo kljub temu, da gredo z mladino na kosilo met malo mira. No potem pa v center Ptuja in pohod na grad, ki je res lepo ohranjen, sicer smo ogled zbirke izpustili, smo si pa ogledali okolico in uživali v lepem razgledu na Ptuj. En selfi na poti na grad. Grajsko dvorišče. Sicer smo imeli v planu še Ptujsko morje a smo bili preveč

al kaj pa vem, kako bi temu lahko rekel. Že dolgo razmišljam o tem in očitno spadam v tisto manjšino, ki jo je težko zastopit. Gre namreč za to, da pač meni denar še zdaleč ni najpomembnejša stvar na svetu. Pa da ne bo pomote, seveda se zavedam in to še kako, da pač brez njega pač ne gre zato pa tud že več kot 25 let hodim nekam, da si zaslužim vsakomesečno plačo, da lahko vzdržujem sebe in družino. Ampak v čem je štos, gre za to, da sem čisto zadovoljen, če lahko dostojno živim s tem kar imam in v tem se pravi, da ne životarim a ob enem ne pičim nekega luksuza, ker pač mi to ne pomeni kaj dosti. Ne rabim super avta, če naš sedem let star avto služi namenu, ne rabim ogromne bajte ali stanovanja, če nam je 70 kvadratov zadost, ne rabim hodit na dopust na Karibe, če je Hrvaška za nas super in še bi lahko našteval. Z eno besedo nisem neki materialist in mi je zato včasih težko zastopit nekoga, ki bi lahko šel v penzijo pa ne gre, ker plačuje še ne vem kak kredit za bajto ali pa še kaj b

najprej dve knjigi, ki sem ju prebral, gre v bistvu za nadaljevanki, kriminalke v katerih je glavna junakinja FBI agentka. V prvi knjigi spoznamo njeno zgodbo, ki se prepleta z reševanjem primera. Druga, ki je po mojem mnenju celo boljša od prve, je napisana kot zgodba v zgodbi in spet rešuje primer. Vsekakor priporočam v branje vsem, ki jih pritegnejo kriminalne zgodbe. Obstajajo še tri knjige o agentki Smoky Barett, no za začetek pa prvi dve Senčni mož in Obraz smrti. Opis vseh knjig najdete TU . Potem pa še dve nadaljevanki, prva je Seven seconds, zgodba, ki najbrž v Ameriki ne bo nikoli zastarala. Zgodba o belcih in črncih, o policijskem nasilju in o iskanju pravice. Zgodba mogoče že malo prežvečena a sama serija dobro posneta z zanimivimi liki, katerih zgodba se prepleta z glano zgodbo. Druga nadaljevanka ali bolje rečeno prva sezona pa je Counterpart. Zanimivo zapeljana špijunska zgodba o dveh vzporednih svetovih v katerih ima vsak svoje dvojnika. Zanimivo zapelja