Licenca za ubijanje

pravim jaz mali izkaznici, ki ti jo podeli država za nerazumno dolgo obdobje, če se izkaže, da si pri osemnajstih kolikor toliko zdrav. Najbrž ste ugotovilo, da gre za vozniško dovoljenje, ki je v rokah marsikaterega, kot licenca za ubijanje, ki mu je bla podeljena. 

Dejstvo je, da se populacija stara in, da bo številka penzjonistov kmalu večja, kot pa nas, ki delamo, dejstvo je tudi, da bomo vsi enkrat stari a vprašanje je a se bomo vsi tudi trmasto vozili še, ko za to dolgo več ne bomo sposobni. Jaz zase vem a veste tudi vi?

Kot rečeno, država za nerazumno dolg čas podeli nekaj licenco, ki daje posamezniku, da drvi po cestah. In ne glede na to, da sama zelo pogosto spreminja pravila, ki veljajo za vožnjo v cestnem prometu, vmes nikogar ne vpraša ali so mu nova pravila kaj poznana. Pa niso samo pravila in njihovo poznavanje težava, dejstvo je tudi, da z leti ljudje pač izgubimo ali pa se nam poslabšajo nekateri občutki in čutila, enim bolj drugim manj in prav možno je, da vozi avto nekdo, ki je popolnoma slep ali gluh. V kombinaciji z nepoznavanjem novih pravil pa predstavlja pravo tempirano bombo, ki bo vsak čas eksplodirala. 

Ravno te dni slišim, da poteka spet nova kampanija ozaveščanja mladih kako se obnašati v prometu, a mislim, da bi bilo prav, da bi se taiste kampanije lotili tudi pri tistih, ki so v tretjem življenskem obdobju.


Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Grčija z avtodomom

Grčija 2

Malo obujamo spomine