1. november

Avtor: -
sma s Tatjano skoraj celi preživela v avtu na poti z Italije. Super, da je bil praznik, ker so drugače prenatrpane ceste bile napol prazne in je vožnja potekala hitro. Takoj ko je radio začel loviti slovenski program sem preklopil na VAL 202, ker pač je to moja izbira v avtu v 99%. Vsake pol ure poročila, vse kar rabim vedet o razmerah na cestah, kaka zanimiva oddaja in dobri voditelji, to je vse kar rabim od radija. 

Zdaj sem mal zašel iz teme. V glavnem pri vsakih poročilih pa poslušama o tem kolko sveč bomo letos zakurli na britofu in kolk to stane in kako se recikira, in še in še, v glavnem sveče na pol ure. Pa začnema tud midva debato o tem, no bolj jaz, ki izjavim, da bi ukinil britofe in prepovedal pokope in označevanje z grobovi in s tem bi tudi zaključil vsakoletno tekmo, kar se tiče števila sveč in ikeban na grobu, pa da ne pozabim pelc mantlov. Torej moje mišljenje je, da ko umreš, te zažgejo, razsipajo in to je to, svojci te pospremijo na tej poti, pol grejo nekaj spit pa pojest, kako rečejo na tvoj račun, razderejo kako šalo in grejo vsak po svoje ali še bolje se grejo posvečat drug drugemu, ker to je smisel življenja, ker pač smo homosapiensi družabna bitja, je smisel to, da se družimo v času ko živimo. Za moje pojme je čisti nesmisel hodit na britof glih za 1. november, jaz se lahk spomnim tistega, ki ga ni več med nami tudi keri koli drug dan.

Jaz se največkrat spomnim takrat, ko me kakšna stvar spomni na stvari iz preteklosti. Naprimer, gledam otroke, ki se igrajo in se spomnim na moje otroštvo, kako smo se preganjali za žogo in tako se spomnim tud na prijatelja iz otroštva, ki je že v onostranstvu. Pa še je cel kup takih spominov, in če bi jih seštel je sigurno isto, kot, da bi šel vsakemu vsaj enkrat na grob. 

Kar se tiče spomenikov in grobov pa je zadeva jasna, če bo kdo kasneje spoznal, da sem bil kaka velka faca mi bojo tako al tako postavli spomenik in bo tam zapisano kdo in kaj sem bil jaz, drugače pa vam povem, da bo mojim pravnukom, kaj malo mar za moj grob, mogoč bojo šli tja, ker jih bo to v kdo prisili, drgač pa se jim bo gladko fučkalo. To vam povem iz lastnih izkušenj, ker tako pač je. Svojcev, ki jih ni več a ste jih osebno poznali, se vsake tolko spomnimo v svojih mislih, ko vas pač na to karkoli spomni in ni obisk britofa edini razlog za to. 

V glavnem, da zaključim, jaz osebno ne bom nič jezen, če po moji končani poti na tem svetu nihče ne pride na moj grob, tisti, ki sem jim kaj pomenil vem, da se me bodo spomnili na tak ali drugačen način in mi zarad tega ne rabijo prižigat še sveč in nosit ikeban. Tisit čas raje naj posvetijo drug drugemu.

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Grčija z avtodomom

Avtor: -
Slika
 v parih besedah, najboljši dopust ever. Pa da začnemo na začetku. Januarja, ko smo kupli avtodom je takoj padla odločitev, da poleti gremo z njim v Grčijo. Razlogov za to je več, eden je ta, da sem jaz že bil velikokrat na Grški obali in malo poznam teren, drugi pa je ta, da lahko v Grčiji kampiraš na free kot bi se reklo in ne rabiš hoditi v kampe. Torej prišel je dolgo pričakovani dopust in priprave so bile končane. Imeli smo okvirno zastavljeno pot, torej v Grčijo preko Balkana z enim vmesnim postankom za spanje nekje na jugu Srbije. Tako smo krenili na pot v ponedeljek, da se ne gužvamo čez vikend po cestah in izgubljamo živce, kar se je izkazalo za odlično odločitev. Brez težav na meji smo bili že nekaj čez enajsto uro v Srbiji in čas je bil za prvi postanek in malico. Nato nadaljujemo pot po Srbiji in naslednji cilj je bil Leskovac in pokušina Leskovčanih čevapov. No zadeva se je začela malo komplicirati, ko smo na avtocesti naleteli na karambol in smo se dobrih pet kilometr...
Preberite več

Grčija 2

Avtor: -
Slika
 je padla letos. Sicer je to bil plan že lani takoj po prvem dopusti v Grčiji, da tudi letos svoj glavni dopust preživimo na jugu, le lokacija je bila vprašljiva in v bistvu vse do zadnjega prav nismo vedeli kam bi šli, ampak to je ravno čar dopusta z avtodomom. Kar se tiče poti smo vedeli, da gremo po najkrajši poti, torej čez bivšo jugo, tako smo krenili popoldan iz Maribora in malo pred pol nočjo prispeli v Predejane, kjer smo določili, da bomo prespali. Priporočam vsem, ki ste na poti na jug, počivališče je ravno prav umaknjeno z avtoceste, ima pa tudi bencinsko in pa trgovino. No zjutraj za mene obvezen trening in okoli devetih nadaljujemo pot v smeri Grčije.  Na meji z Makedonijo smo v slabi urci, za prehod pa porabimo manj kot pol ure. Makedonijo pa itak prevozimo v šusu, tako, da smo pred mejo predem se sploh zavemo. V Gevgeliji se odločimo za obvoz na Dojran, kjer naredimo postanek za kosilo, nato pa čez mejo in smer obala. Čeprav je bil prvotni plan najprej prečkati ...
Preberite več

Malo obujamo spomine

Avtor: -
te zadnje dni. Male sem brskal po preteklosti tu na blogu, predvsem o tisti športni preteklosti. Kar ne morem verjet vsem tem dosežkom, ki se jih je nabralo za lep kup in se mi že sedaj nekateri zdijo kot fatamorgana. Ja res je fajn imeti tako na kupu zbrane spomine za deset let nazaj in se včasih vrniti v preteklost. No spanje na lovorikah je sicer prazno delo, je pa fino komu kaj pokazat, kako je blo včasih. No kar se športa tiče sem sedaj veliko bolj umirjen a verjamem, da aktiven bolj kot tri četrtine ljudi. Rezultati mi niso več prva točka a vseeno še vedno tu a tam primerjam kake številke. No letos mi gre kar vredu, na kolesu se bližam štirim jurjem, v teku sem malo bolj len kot lani a vse skupaj je odraz tudi to, da sem se zavestno odločil malo zmanjšati količino. Nekaj seveda tudi na račun učenja harmonike.... No ne obnavljam pa samo športne preteklosti, ampak sem začel gledati znova tudi najbolj gledano serijo vseh časov, Game of Thrones. Zanimivo, po moje edina seri...
Preberite več