Živim zato, da delam ali
obratno. To je vprašanje, ki si ga lahko zastavljamo v današnjem času. Pa, da keri ne bo narobe razumel, prav je da se dela in podpiram tiste, ki z lastnim delom skrbijo za svoj obstoj in za napredek družbe v kateri živimo. Ampak, kako daleč pa nas to pripelje. Po moje do tega, da se sploh več ne znamo ustaviti, da imamo kar slabo vest če lenarimo, da se nam zdi, da kar zapravljamo čas, če se nekaj ne dela, pa naj bo to v službi ali pa potem doma. Ja, večina še potem doma nekaj dela, ali kaj fušajo ali pa urejajo svoj dom. Ker pač to je v nas, tako smo vzgojeni, da je treba skoz nekaj.
Sedaj, ko sem spet malo od doma, imam spet čas opazovati, kako pa je še kje drugje. Ja in Grčija je ravno prava za to. Se mi zdi, da po vsem tem kar se čuje že nekaj let o tej državi smo že kar vsi eksperti za Grke in njihovo državo. Ja, pa res vemo toliko o njih? Še zdaleč ne. Res je, da je mentaliteta kilometre različna od naše, da so tu pač druge vrednote in na sploh je vse drugače. No, ko smo že pri vrednotah, največja razlika med nami je v tem, da se tu hiše in bloki ne lišpajo kar naprej, no vsaj zunanji videz, kako imajo notri ne vem. Za zunaj pa lahko trdim, da hiša, ko je zgrajena je taka dokler se ne poruši, ni vsako leto nove fasade, pa ograje pa oken... Naslednja stvar so avtomobili, toliko starih avtov, kot jih je tu pri nas ni niti na odpadu, pa se za to nihče kaj dosti ne sekira, glavn je, da se pelje. Najbolj pa bode v oči to, da so od sobote popoldan pa do ponedeljka vse trgovine ZAPRTE, tu so izvzeti kioski in lokalčki za kofetkanje, vse ostalo pa je zaprto, tako da si lahko tudi tisti del ljudstva, ki denar služi z delom v trgovini privošči počitek.
Torej ali sedaj zaradi tega živijo kaj slabše, ker pač oni delajo zato, da živijo...