Odmaknjen

a ne na konec sveta, bi se lahko reklo temu. No pa čeprav me politika in pisunsko zdrahanje, ki ga je poln internet in ostali mediji, ne zanimajo ravno, se tu pa tam le ustavim, ko gre za kako lokalno zadevo. Tako sem nekaj dni nazaj naletel na pisanje predvsem v medijih, ki pokrivajo Štajersko in njeno prestolnico, da se bodo lotili prenove vsaj zame ene najlepših ulic v tem delu mesta, to je Ceste Zmage. Ulica, ki ti res, da občutek, kot da sploh nisi v mestu, kjer diši po drevesih in je prometa zelo malo a ob enem tudi ulica, ki ni v ponos mestu kot je Maribor, še manj pa prebivalcem, ki živijo ob njej. Cesta je dotrajana, drevesa, ki so res mogočna in dajo še dodatno podobo pa so žal že stara in vsako manjše neurje v obliki vetra povzroči, kup polomljenih suhih vej na cesti in pločnikih. Isto je ko pade malo več snega, zopet je polno polomljenih vej povsod.

Sedaj pa je napovedana obnova in kot vsak še tak laik ve, da dolgotrajna ali bolje rečeno dolgoročna obnova ne pomeni samo preplastitev ceste, pač pa pomeni zamenjavo vseh vodov, ki potekajo pod cesto in žal v tej ulici tudi zamenjavo, poudarjam ZAMENJAVO dreves v drevoredu. A seveda tu nastopi pa naša vsemogočna civilna iniciativa in protestira vse povprek in vpije, kako se bodo podirala drevesa in kako bo v mestu sam beton. In zdaj res ne vem kdo tu ne razume napisanega, kdo se iz koga po domače rečeno dela "butla". Očitno je kup ljudi, ki so v tej civilni inicijativi, ki samo pljuvajo vse povprek in zavajajo ljudstvo, kar pa je še bolj žalostno, jih imamo nato cel kup takih, ki jim nasedejo in nato skupaj z njimi vpijejo in si ne vzamejo niti malo časa, da bi se pozanimali kakšna so dejsvtva in kakšna je resnica.

Dajte ljudje, bodite za napredek, kaj pa je še bolj pomembno, vzemite si tu pa tam malo čaa in se prepričajte o dejstvin in začnite za božjo voljo razmišljati s svojo glavo.

                                                             vir: maribor24.si

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Grčija z avtodomom

Grčija 2

Malo obujamo spomine