Gluhonemi

imajo zadnje čase veliko svojih podpornikov po Sloveniji. V mislih imam kopico ljudi, ki se pojavljajo v okolici večjih nakupovalnih centrov ali v središčih mest in pod pretvezo, da pobirajo denar za gluhoneme poskušajo od mimoidočih spuliti kak evro. Najbrž se malo ljudi zaveda, da gre v teh primerih za dobro organizirane kriminalne združbe in, da ti, ki pobirajo denar v bistvu delajo tlako za večje botre, ki so skriti nekje v ozadju. 

Seveda je to samo ena od oblik, potem imamo tu še cel kup takšnih in drugačnih invalidov, ki stojijo, sedijo, nekateri pa tudi ležijo in prosijo za denar. Pol so tu še matere z otroci, ki ustavljajo mimoidoče in prosijo za denar, pod pretvezo, da potrebujejo za otroke. 

Ne rečem, da se med temi ne skriva tudi kdo, ki resnično potrebuje pomoč, a vem, da jih večina dela le za nekoga drugega in, da od vsega tako dobljenega za njih ostane le zelo mali del, če sploh kaj, saj je velikokrat možno tudi, da delajo samo za hrano in prostor za spanje. V bistvu gre za obliko zasužnjevanja, ki jo v zahodnem svetu poznajo že dlje časa, pri nas pa se bolj izrazito pojavlja malo krajši čas. 

Popolnoma v drugi rang pa spadajo ulični artisti, ki na tak ali drugačen način poskušajo zaslužiti kaj drobiža, ti seveda ne spadajo v zgornjo kategorijo in so tudi edini, ki jim jaz namenim kak kovanec. Verjamem, da ima vsako mesto kako ikono, kot jo ima Maribor, ki ima gospoda z lutkami na vogalu Gosposke pri Mladinski knjigi. Ta je v bistvu edina stalnica v Mariboru. Seveda se nato pojavljajo še občasni, ki na tak ali drugačen način poskušajo pritegniti pozornost mimoidočih. Verjamem, da je to enim v bistvu služba in si pač s tem načinom dela služijo denar in v tem jaz ne vidim nič slabega. Kvečjemu  popestritev mesta in za odtenek manjša vrsta na CSDjih.

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Grčija z avtodomom

Grčija 2

Malo obujamo spomine