En gib

Avtor: -
in mali škrt v hrbtenici in nato mravljinci in nepopisne bolečine v nogi. Imam s tem že nekaj izkušenj z hrbtenico namreč, vendar nazadnje, ko se mi je to zgodilo, me je bolel tudi križ, tokrat pa sem k sreči bil doma in takoj obiskal nekoga, da mi je sprostil vretenca a naše telo je pametno in takoj reagira obrambno in spet mi je zategnilo mišico v riti, kar povzroča pritisk na živec in bolečine v celi nogi. 

Od tu dalje pa se začne za mene nerazumljivo dogajanje, ki je povezano z našim zdravstvom. No, kot prvo, verjamem, da je na urgenci gužva in da poteka obravnava po načelu trijaže in tud nisem pričakoval, da bodo vsi skočli v mene in me spraševali kako pa kaj. Ampak, da pa v soboto čakaš dve uri in pol, priskačeš v ambulanto malo da ne po eni nogi in nato ti zdravnica po dveminutni obravnavi predpiše tabletke, ki bi si jih lahk šel sam iskat v lekarno brez recepta, je pa malo smešno ali pa žalostno. naslednji korak je poiskat kako konkretno tableto pri mami in po neprespani noči znova poskusiti na urgenci. Pridem tja, povem točno kaj se mi je zgodilo, razložim, da imam malo izkušenj z tem in da potrebujem nekaj da mi sprosti mišici. No tokrat jo odnesem z malo močnejšimi tabletami a še vedno ne s takimi, ki bi mi odpravile težavo, ki mi povzroča bolečine. In tako mine še ne dan in ena noč ko bolj malo spim. Sedaj polagam vse upe na svojga zdravnika, ki pozna moje težave iz preteklosti in upam, da mi bo vsaj on znal pomagat. Najbolj smešno od vsega je, da jaz vem točno kaj rabim in kako malo je potrebno, da bi lahko rešil svojo težavo, žal pa nihče od strokovnjakov zaradi meni neznanega vzroka noče prisluhniti moji težavi, ena mala injekcija cepiva za spročanje mišic in v bistvu bi danes lahko bil v službi, namesto tega pa doma ne vem na keri konec riti naj se usedem. 

Upam, na najboljše popoldan, ko grem k svojmu zdravniku. 

Mogoč samo za konec še razmišljanje o tem, kaj se je že zgodilo in se glede na mojo izkušnjo še definitivno zopet bo zgodili kdaj na urgenci. Ljudje pač v veliki večini pridemo tja, da dobimi pomoč, če na njo čakamo včasih nerazumo dolgo, to vsak še požre, ko pa na koncu odhajamo domov z isto bolečino in slabo obravnavo pa vem, da to privede do nezadovoljstva, ki lahko obupanega človeka pahne v kako nerazumno dejanje.

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Grčija z avtodomom

Avtor: -
Slika
 v parih besedah, najboljši dopust ever. Pa da začnemo na začetku. Januarja, ko smo kupli avtodom je takoj padla odločitev, da poleti gremo z njim v Grčijo. Razlogov za to je več, eden je ta, da sem jaz že bil velikokrat na Grški obali in malo poznam teren, drugi pa je ta, da lahko v Grčiji kampiraš na free kot bi se reklo in ne rabiš hoditi v kampe. Torej prišel je dolgo pričakovani dopust in priprave so bile končane. Imeli smo okvirno zastavljeno pot, torej v Grčijo preko Balkana z enim vmesnim postankom za spanje nekje na jugu Srbije. Tako smo krenili na pot v ponedeljek, da se ne gužvamo čez vikend po cestah in izgubljamo živce, kar se je izkazalo za odlično odločitev. Brez težav na meji smo bili že nekaj čez enajsto uro v Srbiji in čas je bil za prvi postanek in malico. Nato nadaljujemo pot po Srbiji in naslednji cilj je bil Leskovac in pokušina Leskovčanih čevapov. No zadeva se je začela malo komplicirati, ko smo na avtocesti naleteli na karambol in smo se dobrih pet kilometr...
Preberite več

Grčija 2

Avtor: -
Slika
 je padla letos. Sicer je to bil plan že lani takoj po prvem dopusti v Grčiji, da tudi letos svoj glavni dopust preživimo na jugu, le lokacija je bila vprašljiva in v bistvu vse do zadnjega prav nismo vedeli kam bi šli, ampak to je ravno čar dopusta z avtodomom. Kar se tiče poti smo vedeli, da gremo po najkrajši poti, torej čez bivšo jugo, tako smo krenili popoldan iz Maribora in malo pred pol nočjo prispeli v Predejane, kjer smo določili, da bomo prespali. Priporočam vsem, ki ste na poti na jug, počivališče je ravno prav umaknjeno z avtoceste, ima pa tudi bencinsko in pa trgovino. No zjutraj za mene obvezen trening in okoli devetih nadaljujemo pot v smeri Grčije.  Na meji z Makedonijo smo v slabi urci, za prehod pa porabimo manj kot pol ure. Makedonijo pa itak prevozimo v šusu, tako, da smo pred mejo predem se sploh zavemo. V Gevgeliji se odločimo za obvoz na Dojran, kjer naredimo postanek za kosilo, nato pa čez mejo in smer obala. Čeprav je bil prvotni plan najprej prečkati ...
Preberite več

Malo obujamo spomine

Avtor: -
te zadnje dni. Male sem brskal po preteklosti tu na blogu, predvsem o tisti športni preteklosti. Kar ne morem verjet vsem tem dosežkom, ki se jih je nabralo za lep kup in se mi že sedaj nekateri zdijo kot fatamorgana. Ja res je fajn imeti tako na kupu zbrane spomine za deset let nazaj in se včasih vrniti v preteklost. No spanje na lovorikah je sicer prazno delo, je pa fino komu kaj pokazat, kako je blo včasih. No kar se športa tiče sem sedaj veliko bolj umirjen a verjamem, da aktiven bolj kot tri četrtine ljudi. Rezultati mi niso več prva točka a vseeno še vedno tu a tam primerjam kake številke. No letos mi gre kar vredu, na kolesu se bližam štirim jurjem, v teku sem malo bolj len kot lani a vse skupaj je odraz tudi to, da sem se zavestno odločil malo zmanjšati količino. Nekaj seveda tudi na račun učenja harmonike.... No ne obnavljam pa samo športne preteklosti, ampak sem začel gledati znova tudi najbolj gledano serijo vseh časov, Game of Thrones. Zanimivo, po moje edina seri...
Preberite več