En gib
in mali škrt v hrbtenici in nato mravljinci in nepopisne bolečine v nogi. Imam s tem že nekaj izkušenj z hrbtenico namreč, vendar nazadnje, ko se mi je to zgodilo, me je bolel tudi križ, tokrat pa sem k sreči bil doma in takoj obiskal nekoga, da mi je sprostil vretenca a naše telo je pametno in takoj reagira obrambno in spet mi je zategnilo mišico v riti, kar povzroča pritisk na živec in bolečine v celi nogi.
Od tu dalje pa se začne za mene nerazumljivo dogajanje, ki je povezano z našim zdravstvom. No, kot prvo, verjamem, da je na urgenci gužva in da poteka obravnava po načelu trijaže in tud nisem pričakoval, da bodo vsi skočli v mene in me spraševali kako pa kaj. Ampak, da pa v soboto čakaš dve uri in pol, priskačeš v ambulanto malo da ne po eni nogi in nato ti zdravnica po dveminutni obravnavi predpiše tabletke, ki bi si jih lahk šel sam iskat v lekarno brez recepta, je pa malo smešno ali pa žalostno. naslednji korak je poiskat kako konkretno tableto pri mami in po neprespani noči znova poskusiti na urgenci. Pridem tja, povem točno kaj se mi je zgodilo, razložim, da imam malo izkušenj z tem in da potrebujem nekaj da mi sprosti mišici. No tokrat jo odnesem z malo močnejšimi tabletami a še vedno ne s takimi, ki bi mi odpravile težavo, ki mi povzroča bolečine. In tako mine še ne dan in ena noč ko bolj malo spim. Sedaj polagam vse upe na svojga zdravnika, ki pozna moje težave iz preteklosti in upam, da mi bo vsaj on znal pomagat. Najbolj smešno od vsega je, da jaz vem točno kaj rabim in kako malo je potrebno, da bi lahko rešil svojo težavo, žal pa nihče od strokovnjakov zaradi meni neznanega vzroka noče prisluhniti moji težavi, ena mala injekcija cepiva za spročanje mišic in v bistvu bi danes lahko bil v službi, namesto tega pa doma ne vem na keri konec riti naj se usedem.
Upam, na najboljše popoldan, ko grem k svojmu zdravniku.
Mogoč samo za konec še razmišljanje o tem, kaj se je že zgodilo in se glede na mojo izkušnjo še definitivno zopet bo zgodili kdaj na urgenci. Ljudje pač v veliki večini pridemo tja, da dobimi pomoč, če na njo čakamo včasih nerazumo dolgo, to vsak še požre, ko pa na koncu odhajamo domov z isto bolečino in slabo obravnavo pa vem, da to privede do nezadovoljstva, ki lahko obupanega človeka pahne v kako nerazumno dejanje.