JAZ IN...

si je tud na dopustu vredno naredit uro in malo bolj zgodaj vstat. Drugače pa leto gre h koncu, za mene ali bolje rečeno za nas se je zaključilo brez kakih pretresov. Vsi smo zdravi, kar je daleč najbolj pomembno. Kot rečeno, je srečo treba iskati v malih trenutkih, kot je ta zgoraj na sliki, so pač ene stvari, ki se jih ne da kupiti in jih noben dnar na tem svetu ne more kupiti.  In tudi za v prihodnje si ne želim nič kaj drugega, kot to, da bi bili zdravi in, da bi znali še naprej ceniti male trenutke, ki nam jih ponuja življenje.

knjiga, ki bo zanimiva za vse tiste, ki imate radi svet fantazije, ali bolje rečeno fantazijski svet. V njen nastopajo bojevniki, čarovniki oz. magi in pa tudi navadni ljudje. Dogaja se v izmišljenem svetu, ki pa ima zanimiva imena, Unija naprimer. Tudi jezik prevajalca je zanimiv, saj se v knjigi naprimer dosti "švica" in podobne reči.  Torej vsi, ki imate radi naprimer Igro prestolov, bo to prava knjiga za vas. Malo spletk, malo borb, dogajanje na različnih lokacija in še se kaj najde. Je pa to prva od treh, kdaj bo prevedena naslednja pa ne vem, vem pa ziher, da ko bo jo bom z veseljem vzel v roke.

na poslovanje z bitcoini... Prvo pravilo, ki sem se ga naučil je, nikoli ne paničari, ker trg niha gor in dol. Ko sem kupil prve je bila vrednost nekaj čez 12.000, nato je sledil nenormalen dvig na 17.000 in sem bil v plusu za 240 dolarjev, pri vložku nekaj čez 800 kar lep rezultat. Nato je sledil padec in sem spaničaril in dvignil ven, potem je zadeva nekaj nihala in padla nazaj na 13.000, no sedaj sem vložil nazaj in bom počakal. Za enkrat sem torej na nuli. Napovedi so optimistične, tako da bomo videli kaj bo. Drgač pa zima malo niha, med tem, ko je par dni nazaj zapadlo kar nekaj snega in je bila včeraj na Rogli prava sibirija z nenormalnim vetrom tam okoli 90 km/h, pa sedaj sledi odjuga par dni, kar pomeni, da bo v dolini sneg šel, za hribe pa velike škode po moje ne bo, glede na meter in pol debelo snežno odejo. No pa tud odjuga naj bi trajala kaka dva dni pol pa se bo shladilo nazaj, za konec tedna pa se kaže spet sneženje, no vsaj za višje ležeče dele.

izraz, ki ga slišimo na vsakem koraku, izraz o katerem lahko preberemo to in ono. V bistvu pa gre za stvar za katero nihče ne more točno napovedati, kako in kaj bo v prihodnosti. V sedanjem času je samo dejstvo to, da eksponentno raste, kdaj pa bo počilo, če bo pa je nemogoče napovedati. Ker sem pač radoveden ob enem pa mi je jasno, da ni nič čemur lahko rečemo "izy money" sem začel brati različne članke in poslušati seminarje na to temo. No nekaj sem se naučil ob enem pa sem se odločil, da tudi sam vložim eno malenkost v t.i. bitcoine pa da vidimo kaj bo s tega. Seveda je vsota relativno majhna, no v bistvu takšna, da bom preživel tudi, če zjutraj pogledam in ugotovim, da je na računu nula. Meni je pač po vsem prebranem postalo popolnoma jasno, da so kriptovalute stvar v katero lahko naložiš mali del, mogoče do 10% sredstev, ki jih imaš namen vlagati, vse ostalo je veliko varneje naložiti v kak sklad, ki so na dolgi rok najbrž najboljša izbira za naložbe.  No za po

veselim decembrom pa je zima prišla tudi čisto do doline in malo pobelila po mestu. Ni kaj letos je res pohitela, me prav zanima kak bo konc mesca.  Kakor koli že vsepovsod je pravo praznično vzdušje, no vsaj tu v mestu je tako, štanti in kuhano vino na vsakem koraku. Nam to kar odgovarja, saj pridno izkoriščamo, kar nam mesto nudi in gremo vsak večer, ko smo doma mal v mesto, se sprehodimo, ustavimo in poslušamo muziko in kaj spijemo. Aja, pa da ne pozabim najbolj črnega petka v novembru t.i. "black friday" je povzročil pravi prometni kaos tu v okolici Evroparka, no jaz verjamem ljudem na besedo, ker pač gledat nisem šel, je pa blo zanimivo, da je bil pol v nedelo na pol prazen, ko smo se sprehodli do tja. Ljudje moji, ki vam v očitno ni jasno, da gre v 99% za nateg pa seveda kupujete vse povprek, trgovci pa si manejo roke.  V glavnem bliža se nakupovalno najbolj obremenjen mesec, no vsaj za nekatere, mi smo že zdavnaj opustili dirko za darili in hrano, ki jo b

je zima v hribih kar pohitela in v šali bi lahko rekli, da je presenetila žičničarje. Na vseh smučiščih je že kar nekaj snega in tako tudi na Pohorju. Tako sem lahko na Rogli že naredil prva dva snežna treninga na tekaških. Upam lahko samo, da ne bo tako kot lani, ko nato v decembru niso bli na snegu nič. Za enkrat kaže na podoben scenarij a, kot sem se naučil v teh letih se vreme kaj na dolgi rok veliko ne da napovedati, tako, da nam ne preostane kaj veliko več kot, da počakamo in bomo vidli kaj bo. Stanje je nekako v tem stilu. Pa, da ne bomo samo o zimi, še malo o naši politiki. Naša vrla vlada se je odločila, da bo nagradila direktorje v javnem sektorju z dvigom plač za kar nekaj plačnih razredov, pa to v bistvu nebi bilo nič kaj takega, ker pač na vsakem vogalu slišimo, da je konjunktura, da bomo imeli presežek v proračunu itd., če po drugi strani najslabše plačani delavce malo pred tem morajo stavkati in prirejati zborovanja pred taisto vlado, da jim dvigne pla

sma s Tatjano skoraj celi preživela v avtu na poti z Italije. Super, da je bil praznik, ker so drugače prenatrpane ceste bile napol prazne in je vožnja potekala hitro. Takoj ko je radio začel loviti slovenski program sem preklopil na VAL 202, ker pač je to moja izbira v avtu v 99%. Vsake pol ure poročila, vse kar rabim vedet o razmerah na cestah, kaka zanimiva oddaja in dobri voditelji, to je vse kar rabim od radija.  Zdaj sem mal zašel iz teme. V glavnem pri vsakih poročilih pa poslušama o tem kolko sveč bomo letos zakurli na britofu in kolk to stane in kako se recikira, in še in še, v glavnem sveče na pol ure. Pa začnema tud midva debato o tem, no bolj jaz, ki izjavim, da bi ukinil britofe in prepovedal pokope in označevanje z grobovi in s tem bi tudi zaključil vsakoletno tekmo, kar se tiče števila sveč in ikeban na grobu, pa da ne pozabim pelc mantlov. Torej moje mišljenje je, da ko umreš, te zažgejo, razsipajo in to je to, svojci te pospremijo na tej poti, pol grejo nekaj spi

kaj pa druga kot Toskana. Po kakih osmih letih sma si z ženo privoščila par dno dopusta brez otrok. Odločila sma se za obisk Italije. Torej sma dva dni namenila obisku Ligurije oz. Cinque Terre  , ina pa tri dni za Firence in okolico. Cinqu terre so pustile na oba lep vtis in nama je bilo kar malo žal, da nisma raje ostala kak dan dlje, ker hoja med temi lepimi vasemi res sprošča, no čeravno se ne da rečt, da ni obljudena a je vseeno sproščujoče hoditi in uživati v naravi, ki jo ti kraji ponujajo. Vasi, ki jih pot povezuje pa so res nekaj enkratnega in zanimivega, ter ponujajo lepe razglede, ki so paša za oči. Iz pokrajine Ligurija sma se potem napotila proti Toskani oz. Firenca,. seveda sma vmes skočila še do Pise in pogledala znameniti stolp. Potem pa v Firence, ki pa so pravo nasprotje prejšnjega miru, kaos na cesti, nenormalni promet in tone turistov z nama vred. Je pa res, da je kaj za videt in se obisk splača, sploh staro jedro je nekaj posebne

po Game of Thrones... Kljub poplavi nadaljevank in filmov je kar težko najti kaj, kar je vredno zapraviti malo prostega časa. A nekaj se je najdlo za ožji jesenski izbor. Prva je seveda nadaljevanje Star treka, katerga novo nadaljevanje se imenuje Discovery. Seveda je to za vse ljubitelje znanstvene fantastike oz. Trekije. Potem je tu nova zadeva z naslovom Tin star, katero sem začel gledati Tim Roth, zadeva ma malo počasn začetek a je iz dela v del bolj obetavna. Splača se pogledati tudi El Chapo, ki je še ena saga mamilaških kartelih. Za pogledat je še The Sinner, ki ponuja zanimivo zgodbo o dekletu in zločinu, ki ga je storila in na začetku kaže, da je že rešen a se kaj hitro pokaže, da so stvari bolj zapletene. Zadnje kaj sem začel gledati je Mindhunter, sam še ne vem kaj naj rečem po prvem, delu težko dam oceno, a na splošno naj bi šlo za dobro serijo.

je postregla z dežjem in ohladitvijo, pa tudi z prvim krogom predsedniških volitev. No sedaj lahko rečem prvim, ko vemo, da bo še eden naslednji mesec. Saj ne, da bi veliko zgubljal besed nad temi volitvami, ki se jih tko al tko nisem udeležil in zato nimam kaj veliko pravico komentirat izida. Mi še pa vedno ni jasno kako lahko narod skoraj večinsko voli kandidata, ki je bil katastrofalen predsednik vlade in ga za to sedaj nagradi in ga izvoli na tako funkcijo. Srčno upam, da se v drugem krogu naredi čudež.... So pa pokazale kakšna je podpora sedanji vladi z rezultatom, ki ga je dosegla njihova kandidatka.  Pa politiko na stran, kot rečeno, nedelja je postregla z dežjem in ohladitvijo in indijansko poletje se je poslovilo, in bližamo se zimi, saj so prvič letos kr lepo bili pobeljeni tudi okoliški hribi Pohorja. Upam, da bo zima vsaj kolkar tolkspo dobra, zakaj ne rabim govorit a ne. Sem pa danes začel z dopustom in se že veselim kratkega dopusta v Italiji, ki ga imama planir

vzame. O vremenu govorim, seveda, da ne bo pomote. Oktober nam za enkrat vrača s polno mero tisto, kar nam je vzel september. Kak že pravijo temu, indijasko poletje. Temperature nad 20 čez dan, prav za kratke hlače in za potepanje v naravi. Kolk je le možno poskušamo to izkoristit. Prejšnji vikend smo šli z vlakom v Ljubljano in, kot vedno prestolnica nikoli ne razočara, polno turistov, lepo vreme, super za izlet ni kaj. Malo po stari Ljubljani pa na grad in nekaj pojest in spit in haj nazaj na Štajerski konc. Ena iz vlaka. Pa tud dobro kraft pivo se je prileglo. Drgač pa, kot rečeno smo velik zunaj in se ukvarjamo z jesensko zabavo, no vsaj otroci se. Jaz pa nabiram še zadnje kolesarske kilometre po Pohorju.

bolj nor, al kako že gre tista. To bi lahk reku po včerajšnjem za mene tradicionalnem vzponu na Pohorje s kolesi. Že nekaj let kolesarim na Pohorje in od tega enkrat na leto tud mal bolj v tekmovalnem duhu pa mi je letos uspelo prit na vrh najhitreje do sedaj. Se je kar malo za zamislit, ker sem vsako leto starejši in pa tud vsako leto manj intenzivno treniram. Bi mogoč mogu pred kakimi 10imi leti met to pamet. No kakor kol, da je, enkrat na leto paše mal pognat pumpo na rdeče obrate. Če koga zanima za kaj sploh gre pa si lahko vse o tem vzponu in tekmu prebere TU . Se pa spet obeta nova kriza v Evropi. Katalonci so izvedli referendum o odcepitvi, kar pa ni pogodu vladi iz Madrida in je kot vsaka oblast izkoristila svoj represivni aparat in poskuša na vse načine preprečiti voljo ljudstva. Naša politika se medlo odziva in čaka na odzive Merklce, da se bodo pol priklučili mnenju, da se po pomoti nebi komu zamerili. Kot, da mnenje koga od naših kaj pomeni v EU... Bi pa veliko pomeni

je zaznamovalo zadnji mesec, kot večina stvari v današnjem času tudi ta mesec vremensko odstopa od povprečja. Ampak, kot vedno, narava nekaj da in nato nekaj vzame ali obratno. Kakor koli, da je ,tud to smo preživeli.  Je pa mesec v Blatne dolu zaznamovan z še enem v vrsti pomembnih referendumov, ki se ga je spet udeležila zanemarljiva količina volivcev in tako spet pokazala kaj si mislijo (mo) o prelaganju odgovornosti na ljudstvo in zapravljanje 4 mio. evrov. Kot se je nekje zapisalo bi bilo na mestu, da bi ta denar raje namenili našim športnikom, recimo za rento po času, ko se z njimi več nihče noče slikat , ko končajo kariero. Mi je pa končno uspelo poservisirat kolo, to pomeni, da sem specjalki privoču nove gume, ketno in trak na belanci in sem zdaj spet za kakih 10 jurjev kilometrov dober. Zdaj samo upamo na kaj suhega vremena v prihajajočem obdobju.

ali bolje rečeno bolj iger je polna te dni tale naša Slovenija. Ker je v teku Evropsko prvenstvo v košarki in ker naša ekipa navdušuje s predstavami in je včeraj premagala še Španijo in bomo igrali finale, smo sedaj vsi nahajpani in bi si jih najraj kar domov peljali. Pa do apelov Vladi, da kupi karte za Instanbul in podobnih nesmislov, ki jih je v tem času poln internet. Seveda bi bila slika ravno nasprotna, če bi ekipi šlo slabo, pol bi jih vsi naganjali bog ve v kere rodne kraje in podobno, kot pač samo prebivalci Blatnega dola znamo.  Potem je tu nogomet, Maribor je igral prvo tekmo v Ligi prvakov in remiziral s Spartakom in Moskve. Meni je služba omogočila, da sem bil na tekmi, pa ne samo to, bil sem tam veliko prej in še pol, ko so vsi normalni že bli doma. Seveda sem spet videl marsikaj, kot naprimer to, kako skupina zamaskirancev razbija vse okoli sebe in se dere "Mi smo Maribor". A res? Oni so po njihovem Maribor, kaj sem pol jaz, ki živim v tem mestu in hodim

v novo šolsko leto in sedaj je že vse tako kot je bilo. Zopet utečen ritem, otroka v šolo in vrtec, midva pa služba in zopet bo čas zdrknil, kot bi mignil, ko pademo v ustaljen ritem.  Seveda je tudi v našem Blatnem dolu vse po starem, imamo cel kup predsedniških kandidatov, ki si prizadevajo dobiti našo pozornost, potem imamo tu še Vlado, ki bo zopet odgovornost zopet prevalila na državljane in jim prepustila, da odločajo o izgradnji drugega tira. Je pa to zopet odlična priložnost, za krajo ogromne količine denarja in pa seva projekt, ki se bo finančno reprogramiral tisočkrat, preden bo zaključen. Od aktualnih stvari je tu še Magna, ki je sedaj dobila okoljevarstveno dovoljenje, in kot je bilo rečeno, bi si tudi kakšno Slovensko podjetje želelo take obravnave pri poskusih širitev ali graditve proizvodnje. Najbrž bo tud tu s časom tud padla kakšna ovadba, ali pa pa še kaj hujšega. Osebno si želim, da bi zraslo podjetje, ki bi ponudilo dobre in poštene zaposlitve za ljudi. Kar

avgusta pa je bila tako polna vsega, da je šele sedaj prišel na vrsto tudi blog. V soboto 12.8. sva s Tatjano skupaj s svojimi najbližjimi stopila pred matičarja v Rotovžu in še uradno potrdila svojo ljubezen, prijateljstvo in spoštovanje. Nato pa smo se odpravili na Hrvaško obalo, tokrat v Dugi rat pri Omišu in preživeli 10 dni lepega dopusta.  Toliko na kratko o drugi polovici avgusta, počas se bomo utirili v normalno življenje, konec tedna se začneta šola in vrtec pa tudi služba ni več daleč.

Milenium, je knjiga z naslovom Dekle, ki je dregnilo v osje gnezdo. Knjiga se začne točno tam, kjer se konča drugi del. Človek bi lahko pričakoval, da bo knjiga s vsakim delom mogoče slabša, vendar je tu ravno obratno. Tretji del je še bolj napet kot ostala dva, razrije celotno ozadje glavne junakinje in tako dobimo jasno sliko o vsem, kaj se je dogajalo in je posledica dogodkov, ki so se nato dogodili. Tudi tu vsebine nima smisla razkrivati, je pa mene priklenila s  vso silo in sem jo prebral skoraj v rekordnem času, pa čeprav ni ravno tanka s svojimi 700 + stranmi.

Tokrat pa o novi pripravi za grilanje na balkonu.

in posledično 30469 kilometrov mi je v dobrih petih letih navrtelo na Cultovi specijalki. To sem danes tako mimogrede ugotovil, ko sem vpisal danšanjo turo. Pa ne samo to, kolesarila sma kar v nekaj državah, recimo, v Romuniji pa v Grčiji, Avstriji, Madžarski, Hrvaški. Ampak saj to niti ni tako pomembno, jaz pač kolesarim, drugi delajo kaj drugega v prostem času, tak pač to je.  Je pa res, da sem od kar sem se vrnil z Grčijo v službi v eno in zato tud nekaj manj časa za pisanje, ker če človek dela v povprečju 48 ur na teden, pol mora bit tud s familijo, pa da še kaj pošportam, je pač blog tisti, ki potem potegne takratko. Sem se pa včeraj odločil, da danes vstanem zgodaj in odpeljem traso malega Eko maratona. Ena lepših kolesarskih tras za cestaka, ima vse, nekaj vzpona pa seveda tud spusta, ravnine, lepe razglede in je začrtana po cesti, ki je dokaj malo prometna. Če se ne motim sem to traso že opisal nekje v teh zapiskih, se jo pa da najdit tudi na tejle strani, če kog

me je spravila tale knjiga, Skrivni dnevnih Henrika Groena, starega 83 let in 1/4. Super kniga za poletno branje, ki j napisana v obliki dnevnika, se hitro bere in jo kar ne moreš odložiti, ko jo enkrat primeš v roke. Opis tega, kar nas večino bralcev še čaka v življenju, kaj več pa boste odkrili, ko jo boste vzeli v roke.

po dopustu, ki smo si ga privoščili se vračam tudi k pisanju bloga. Torej takoj po vrnitvi iz Grčije smo spakirali kufre in šli za 11 dni v Moravske toplice. V bistvu je to že naša redna destinacija za prvi dopust v poletju. Kot vedno jetudi letos blo polno kopanja, šprcanja, skakanja. No smo se pa tudi fino spočili in nafilali baterije za naslednji mesec in pol ko se bomo spet podali na dopust. Malo pavze med kopanjem. Tud jedlo se je dobro. Pa še celo mal smo si vzeli pavze za obisk razglednega stolpa v Lendavskih goricah. Priporočam. To jev kratkem to, sedaj pa smo se že utirili v delovni ritem tako bo počasi spet vse po starem. Tud kaj se pisanja tiče, pričakujete pa lahko tud kak vlog v kratkem.

radijo , ki ga poslušam že vsaj, tak od oka ene 35 let, je danes star 45 let, kar je v bistvu samo dobro leto več, kot jaz. Spomnim se, da sem kot mulo v začetku osnovne šole že imel mali radijo pri postelji in tam vsak večer poslušal muziko na Valu 202. Kasneje seveda sem Val 202 največ poslušal v avtu, s prihodom interneta in kasneje še pametnih naprav in podkastov pa ga poslušam bolj kot se danes moderno reče bolj, kot radijo na zahtevo. Ko sem na brzino preletel aplikacijo za podkaste sem ugotovil, da jih imam na seznamu 33 od tega jih je 12 takih, ki jih sproducira Val202. Uspelo pa mi je tudi priti do majice, ki jo bom z veseljem nosil. Še na mnoga leta Val 202.

sem mojo polarko RCX5, če kdo rabi kaj takega...

slika, ki sem jo naredil danes zjutraj. Malo, da se vidi kak vzdržujem formo. Aja, če koga zanima vlog lahko klikne TU .

se včasih pojavljajo na FB. Meni osebno so nesmiselne ali bolje rečeno, da pač enostavno ne spadajo na FB debate, ki so povezane s službo. Posebej našo, se pravi službo v policiji. Razpravljanje o težavah in zadevah, ki so povezane z notranjo organizacijo take službe pač ne spadajo v t.i. gostilniške debate na FB, pa čeprav se te dogajajo v "kao" zaprti skupini. Takih debat se nikoli nisem in se jih tudi ne bom udeleževal. No mi je pa par dni nazaj padla v oči debata o tattooih. Sicer mi ni čisto jasen namen, ker pač ne vem ali je kdo imel že težavo zaradi tega, ker se mu tattoo vidi, ko obleče uniformo, pa tudi iz same debate se to ne da videt. No, ker pa spadam tudi sam med te, ki se jim tattoo vidi, ko oblečejo uniformo sem pač prebral, kaj se dogaja na to temo. No že v štartu moram povedat, da uniformo zaradi narave dela oblečem zadnje čase bolj poredko, a jo in do mene še nihče ni stopil osebno in me o tem bilo kaj spraševal ali komentiral. Če pa se to dejansko dog

jeziku berem knjigo. Od začetka je pač bila to bolj sila prilike, ker sem pač tu v Grčiji ostal brez knjige za branje in mi ni preostalo drugega, kot da si naročim eno knjigo v Angleščini.  O sami knjigi ne bom zgubljal besed, ker vsaj jaz ko vzamem v roke knjigo, ki jo je napisal Nesbo pač nikoli nisem razočaran, ker mi je pač pri srcu način kako piše. Predvsem so mi všeč dialogi, ki jih imajo akterji med sabo in so včasih popolnoma izven konteksta zgodbe in tako bralec res dobi občutek, da bere knjigo v kateri nastopajo liki, ki dejansko nekje obstajajo in imajo poleg zgodbe v katero so vpleteni tudi življenje izven tega. Men je to pač vedno zanimivo, čeprav pa zahteva dosti koncentracije. Je pa še ena stvar, ki me je navdušila pri tej knjigi, namreč to, da je napisana v Angleškem jeziku in tako pilim še Angleščino, ki mi zaradi neuporabe kar malo šepa, predvsem besedni zaklad. Drugo kar pa je še bolj pomembno pa je to, da berem lepo počasi in pozorno, ter mi zaradi tega n

prvo prodajam uro, več o tem najdete TU , kot drugo pa je aploudan novi vlog, če koga zanima.

Novi vlog je zmontiran, tokrat malo bolj kvaliteten, ker sem riskiral slabih šest evrov v nakup posodobitve aplikacije.

a ne na konec sveta, bi se lahko reklo temu. No pa čeprav me politika in pisunsko zdrahanje, ki ga je poln internet in ostali mediji, ne zanimajo ravno, se tu pa tam le ustavim, ko gre za kako lokalno zadevo. Tako sem nekaj dni nazaj naletel na pisanje predvsem v medijih, ki pokrivajo Štajersko in njeno prestolnico, da se bodo lotili prenove vsaj zame ene najlepših ulic v tem delu mesta, to je Ceste Zmage . Ulica, ki ti res, da občutek, kot da sploh nisi v mestu, kjer diši po drevesih in je prometa zelo malo a ob enem tudi ulica, ki ni v ponos mestu kot je Maribor, še manj pa prebivalcem, ki živijo ob njej. Cesta je dotrajana, drevesa, ki so res mogočna in dajo še dodatno podobo pa so žal že stara in vsako manjše neurje v obliki vetra povzroči, kup polomljenih suhih vej na cesti in pločnikih. Isto je ko pade malo več snega, zopet je polno polomljenih vej povsod. Sedaj pa je napovedana obnova in kot vsak še tak laik ve, da dolgotrajna ali bolje rečeno dolgoročna obnova ne pomen

prvi vlog, no prvi poizkus...

snemat video, da mogoč kdaj posnamem tud kak vlog. Za začetek pa sem posnel par videov in jih malo zmontiral, ni bogve kaj a za začetek bo. Seveda so to posnetki treningov. Pa jih poglejmo...

je še ena stvar, ki je za naše razmere nepojmljiva a v Grčiji je to nekaj čisto normalnega. Nampreč, ceste in ulice v mestu, ki v osnovi služijo premikanju ljudi s takimi in drugačnimi transportnimi sredstvi, se v soboto spremenijo v tržnico. In to v tako, kjer se da kupiti vse, od sadja in zelenjave, mesa, rib, začimb, in pa seveda razne Kitajske robe. Še nekaj kaj pa je zelo pomembno je pravo orientalsko vzdušje, ki ga ponuja z vsem spremljajočim truščem prodajalcev in kupcev, kar je pa pika na i vsega dogajanja. Slika pa pove več kot vse besede.