Najtežja stvar

s katero se mora boriti na Miha je pranje, še bolj pa striženje las. Dva projekta, ki zahtevata veliko hrabrosti in strpnosti in dobre živec za tistega, ki to izvaja. Saj ni hujše stvari, kot pa da si kdo upa posegati v lase našega malega kujona. 

To zgleda približno tako, že ko gre mali zvečer v kopalnico pod tuš, celo pot ponavlja, "Ne bo lase pral, ne bo lase pral...", ko mu človek le desetkrat obljubi, da se bo samo umival, potem privoli, da gre v tuš. Lase peremo pa, ko je to res nujno, ampak res nujno. To potem zgleda tako, da gremo v tuš zmočimo glavo, mali se dere, ko da bi mu jo žagali stran, nato hitro namilimo in še hitreje speremo. Cel postopek je zaključen prej kot v minuti, spremlja pa ga jok, ki človeku para dušo.

Še huje pa je, ko je treba lase malo skrajšat. No roko na srce, je bilo to sedaj pred parimi dnevi še najbolj gladko potekalo. No seveda to ne pomeni, da nismo celi čas jokali, smo pa vsaj meli mir in se nismo hoteli vtrgat dol s stola in zbežat v najbolj oddaljen kot...

Ampak rezultat je na koncu tu, zelo nasmejan ata in malo manj nasmejan sin.


Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Grčija z avtodomom

Grčija 2

Malo obujamo spomine