JAZ IN...

in to v podrobnostih. Tako je tudi v najemu kredita. Namreč smo v fazi nakupa stanovanja ali bolje rečeno smo ga že bolj ali manj kupili, ker pa so s tem povezani tudi veliki stroški bomo pač tako, kot vsi normalni ljudje tudi mi morali del denarja dobiti od banke. No tu pa se začne zanimiva zgodba.  Gre namreč za to, da je v tem času kar dosti bank zainteresiranih, da si pridobijo nove komitente, še bolj pa da prodajo čim več kreditov, saj kot kaže je kriza mimo. In tako sem začel pohod od banke do banke, na vseh so uslužbenci zelo prjazni in ustrežljivi, no razen na Deželni banki, zgleda uslužbenka ni imela ravno dobrega dne in sma končala prej kot v minuti, vse povsod drugje in naj povem, da sploh ne vem, če obstaja banka v kateri nisem bil, so uslužbenci zelo prijazni in res pokažejo interes, da bi ti pomagali. Vendar pa ni vsaka ponudba, ki od daleč zgleda kot ugodna, ni rečeno, da res je. Najbolj moteče vsaj zame je ob ugodni obrestni meri, ki ti jo ponujajo in je sam obrok

s katero se mora boriti na Miha je pranje, še bolj pa striženje las. Dva projekta, ki zahtevata veliko hrabrosti in strpnosti in dobre živec za tistega, ki to izvaja. Saj ni hujše stvari, kot pa da si kdo upa posegati v lase našega malega kujona.  To zgleda približno tako, že ko gre mali zvečer v kopalnico pod tuš, celo pot ponavlja, "Ne bo lase pral, ne bo lase pral...", ko mu človek le desetkrat obljubi, da se bo samo umival, potem privoli, da gre v tuš. Lase peremo pa, ko je to res nujno, ampak res nujno. To potem zgleda tako, da gremo v tuš zmočimo glavo, mali se dere, ko da bi mu jo žagali stran, nato hitro namilimo in še hitreje speremo. Cel postopek je zaključen prej kot v minuti, spremlja pa ga jok, ki človeku para dušo. Še huje pa je, ko je treba lase malo skrajšat. No roko na srce, je bilo to sedaj pred parimi dnevi še najbolj gladko potekalo. No seveda to ne pomeni, da nismo celi čas jokali, smo pa vsaj meli mir in se nismo hoteli vtrgat dol s stola in zb

iz zime v poletje je že skoraj standard zadnjih par let. No zima se je dokončno poslovila, sicer je naRogli še kar nekaj snega, a temperature, ki so v teh dneh 25 + pač ne dajejo nekega zimskega, še pomladnega vzdušja ne, tako, da smo tekaške dile za to sezono pospravili. Še k sreči sta se izkazala februar in marec, kar je že tudi standard zadnjih par let in popravila vtis zimske sezone. Torej pole...., no pomlad je tukaj in še dobro, da sem v off sezoni poservisiral kolesa in sem sedaj lahko direkt napadel. Najprej nekaj fur z cestakom, zdaj pa sem že prešaltal na gorca, sicer so nekatere ceste zaradi snega še neprevozne a glavna trasa, to je Kordek do vzpenjače je že prestala dva testa, za kaj več pa bo treba par dni še počakati, da sonce opravi svoje. Plan je kolesariti predvsem z gorskim kolesom, saj je to precej bolj sproščujoče in tudi bolj varno, saj so vozniki vedno bolj nestrpni, do kolesarjev, čeprav bi z leti pričakoval glih kontra, pa žal temu še zdaleč ni tako. C