Hitimo,
a se tega sploh zavedamo pa je drugo vprašanje.
Skor sigurn sem, da se ne zavedamo vsega, kar gre tako ali drugače mimo nas. Pa kako se sploh bi, ko pa se pehamo za nesmisli tega življenja, ko je zunanji videz, pa četudi retuširan pomembnejši od tega, kaki v resnici sploh smo, ko so objave na FB pomembnejše od tega, da smo skupaj in da se zavemo, da pač ni potrebno čist vsake stvari deliti z drugimi ali pa vedeti, kaj drugi delajo. V večini primerov so vse te stvari itak zrežirane za občinstvo in so daleč od realnosti. A, če bomo za vse to kaj se dogaja okoli nas in v kaj smo potegnili sami sebe, okrivili današnji čas potem nam pa res ni več pomoči. Najlažje je res rečt, kako hud tempo nas priganja, pa kako se brez tehnike nič več ne da in, da za nič več nimamo časa. Pa je to res? Ka pa vem... Če imamo čas preždeti na raznih družabnih omrežjih ure in ure, pol očitno čas ni tak hud problem. Jaz se z vsemi štirimi upiram vsemu temu, če pa mi v bistvu vse to uspeva pa ne vem če najbolje.
Mogoč so male spremembe tiste, ki bi naredile velike premike. Mogoče namesto, da buljimo vsak v svoj telefon ali pa buljimo v take in drugačne bedarije na TV-ju bi bilo bolje, da se malo družimo, se kaj pomenimo in res preživimo nekaj kvalitetnega življenja. Mogoč lahko male spremembe naredijo veliko za boljše počutje. Recimo že, da vse vsi skupaj zberemo in se družimo ob dobri hrani, da je kuhanje in nato prehranjevanje družinski "event", ne pa da se vsak po svoje najemo in nato vsak v svoj kot. Ne vem, pač predlog, mogoč kdo drug najde še kaj boljšega.
Resnica je pač ena, da so naši bližnji tisto največ kar imamo, vse ostalo je bolj tak tak. Že iz lastnih izkušenj vem, da si lahko še tako marljiv in priden delavec a, ko te na enkrat več ni tam ne mine dosti, ko nihče več ne pomisli na tebe, le domači so tisti, ki ti stojijo ob strani v vsakem življenjskem obdobju, naj bo dobro ali slabo in družina je ena in edina na katero se lahko zaneseš vedno. Torej, vzet si je treba čas za svoje bližnje pa če tudi na račun FB ali drugih bedarij, ki nas spremljajo v tem času, ki tako hiti mimo nas.