In potem se pojavijo
prve poškodbe, ki pa jih kot nadobudni novi tekači vse po vrsti zanemarjamo. Tečemo z bolečino, mal na začetku šepamo, tu pa tam pade kaka protibolečinska tableta, pa kako tejpanje le redko kdaj pa obisk kakega strokovnjaka s področja fizioterapije, da pa bi si vzeli pavzo to pa ni opcije.
Zgoraj opisano je točno to, kar sem počel zelo dolgo jaz in kar vidim, da počne velika večina bolj ali manj izkušenih tekačev. Je pa res, da le redki o tem iskreno spregovorijo, če pa že kdaj pojamrajo na kakem forumu, pa ali dobijo kup neumnih odgovorov v stilu, "kaj te ne ubije te okrepi" in podobne traparije... Če pa že dobijo kak pameten nasvet pa ga večina itak ne upošteva. Žal je pač tako, da nas je velika večina "prepametnih" in se pač vse moramo naučiti iz lastnih izkušenj, žal pa je cena za to včasih kar malo (pre)velika. Velika večina se ne zaveda, da bi ob prvih znakih bolečin lahko zelo kratek počitek bil zadosti, da se zadeva umiri in bi lahko kar hitro nadaljevali s treningi, ampak ne vsi rinemo z glavo skozi zid do točke, ko se pa res ne moremo več premikat in potem iščemo čidežna zdravila, ki pa jih žal ni.
Vse zgoraj opisano, sem bil do pred kaki dve leti JAZ in ni me sram priznati. Velikokrat sem pretekel kak trening z bolečino ali pa s pomočjo tablet k sreči pa sem na eni točki le uspel pogruntat, da pa kot prvo tek ni vse in kot drugo, kaj ma to veze z zdravjem če pa me vse boli.
Za vsakega tekača je težko, ko pride do točke, ko ne more dobit vsakodnevnega "fixa", zato je dobrodošlo, če imam vsak v rezervi še kak šport s katerim lahko vsaj malo dvigne endrofine in tako pomiri svojo dušo, ki mu pač ne da miru in jaz to popolnoma razume. Torej rešitev je na dlani, velikokrat je tako, da če pač ne moreš laufat pa lahko počneš kaj drugega, mogoč kolo, ali pa plavanje, pa kake vaje za moč, nekaj je sigurno s čim si lahko malo dvigneš pulz.
Na koncu, pravilo je samo eno, ne rini z glavo skozi zid, ker zid je lahko krepko pretrd in pol to zna fajn bolet.
A žal ne vedno....