Ultra

Avtor: -
tekači, kolesarji, plavalci in ne vem kaj še vse smo narod Blatnodolcev. Seveda med njih spadam ali pa sem spadal tudi sam. Se pa tu postavi vprašanje zakaj je to tako. Odgovor pa je sila enostaven, za »ultra« rabiš samo vztrajnost, čas in malo ali pa več denarja, ko pa hočeš kaj drugega pa rabiš še talent, ki pa ga ima samo peščica, ki pa seveda pol ni več ultra pač pa je kaj bolj resnega s čimer se da tud živet bolj ali manj dobro ampak opažam, da se da. Ultra pa je bolj ali manj promocija samega sebe v povezavi, no to pa predvsem v zadnjem času z dobrodelnostjo. Ja vem, da se boste sedaj nekateri zgražali nad tem kar sem prav kar napisal, vendar pa ne odstopam od tega, da je večina tega kar nekateri počnejo samopromotivne narave. Jaz lahko nakažem na primer za Botrstvo, ki se mi zdi odlična akcija na Val-u 202, vsak teden nekaj denarja čist simpl z SMS-jem pa tega ne bom obešal na velik zvon pa verjamem, da nisem edini, ki to počne. Zadnjič sem v »hecu« napisal, da začenjam lajkohod po Sloveniji, ker večina tudi počne, pod pretvezo dobrodelnosti in ne vem česa vse še.
 Mal sem zašel. Tema današnjega pisanja je popolnoma nekaj drugega, ampak ma pa nekaj skupnega s tako popularnimi ultra zadevami. Torej podobne stvari, kot za ultro so potrebne, da si pridobiš kos papirja in z njim naziv, ki ti ga izda neka bolj ali manj samooklicana šolska inštitucija v kateri podeljujejo zveneče nazive na podlagi bolj ali manj prepisanih diplomskih, magistrskih del in bog ve česa še. V bistvu gre za to, da rabiš čas, ki je v bistvu relativna stvar saj se to sedaj bolj ali manj reši preko spleta, definitivno rabiš denar, ker pač to ni poceni in pa mal vztrajnosti. Evo in to se lepo poklopi s tem da smo Blatnodolci res narod ultrašev. Glede na to, da bi bilo prav zanimivo pogledat kolko prebivalcev ima na papirju kako visokošolsko ali pa še kako večjo izobrazbo glede na število prebivalcev glede na povprečje EU. Po mojem smo v samem vrhu, če pa ne pa smo v vrhu tega koliko od teh ljudi ima plagirano diplomo. Sreča pa je, da jih večina ne bo zasedla kakih zvenečih delovnih mest, ki bi bile na očeh javnosti. Resnici na ljubo pa jih je kar veliko s takimi papirji v udobnih stolčkih javno upravnega stroja, kjer zasedajo relativno dobro plačana delovna mesta, če pa že niso super plačana pa je vsaj za sigurno, da so zajamčena, še bolje pri tem pa je da na njih le malokdo odgovarja za svoje (ne) delo. Mal sem preletel podatke o številu faksov v Sloveniji, Po podatkih iz googla jih imamo 90. Koliko od teh jih je res kredibilnih pa vedo tisti, ki so hodli na taprave fakse. Jaz sem bil deležen samo Višješolskega sistema pod okriljem države, ki pa so ga resnici na ljubo vzeli precej resno in tako pač nisem bil deležen nekega popusta, tud pri pisanju diplome ne. Kaj več od tega  pa nisem, ker pač nimam viška časa, še manj pa denarja in o tem ne bom direkt sodil. Sem pa ziher, da dokler bo pomembna samo stopnja izobrazbe se pravi papir, ki ti ga bo nekdo naprintal ne glede na to kolk je za tem papirjem vloženega dela in znanja pač bo tako kot je. Sprememba se bo zgodila, ko bo poleg papirja pomemben podatek tudi to, kje si diplomiral in pri komu. S tem se bomo sigurno izognili mnogim blamažam, ki jih nato vsi mediji z veseljem pograbijo in nato premlevajo, do naslednje afere ali nekega dogodka, pa upam, da to ne bo strmoglavljenje letala. Pa da smo si na jasnem še nekaj, jaz največjo krivdo za nastanek takih traparij ne prisojam piscem ampak njihovim mentorjem, saj naloga mentorja je, da prekontrolira verodostojnost izdelka, katerega mentor je. No tolko malo pa sem tudi sam napisal diplomsko, da vem kaj je bila naloga mojga mentorja, ki jo je pri meni morm priznat vzel z vso resnostjo, najbrž tudi za to, ker je dal nekaj na svoj ugled. Tako, da je pri tem vprašljiva tudi mentorjeva kredibilnost.
Za konec pa samo še to, ali je res edino merilo, da nekdo lahko nekaj dela, določena stopnja, ki jo dosežemo v nekem šolskem sistemu pa čeglih je ta bolj sistem bol podoben temu, daj ti men dnar jaz pa teb papir, kajti vsi vemo kaj nam na koncu šole, predvsem take prej opisane ostane. Izobrazba.

Zdaj pa zares še čisto, čisto za na konec, po moje je velika med kao pametjo in inteligenco.

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Grčija z avtodomom

Avtor: -
Slika
 v parih besedah, najboljši dopust ever. Pa da začnemo na začetku. Januarja, ko smo kupli avtodom je takoj padla odločitev, da poleti gremo z njim v Grčijo. Razlogov za to je več, eden je ta, da sem jaz že bil velikokrat na Grški obali in malo poznam teren, drugi pa je ta, da lahko v Grčiji kampiraš na free kot bi se reklo in ne rabiš hoditi v kampe. Torej prišel je dolgo pričakovani dopust in priprave so bile končane. Imeli smo okvirno zastavljeno pot, torej v Grčijo preko Balkana z enim vmesnim postankom za spanje nekje na jugu Srbije. Tako smo krenili na pot v ponedeljek, da se ne gužvamo čez vikend po cestah in izgubljamo živce, kar se je izkazalo za odlično odločitev. Brez težav na meji smo bili že nekaj čez enajsto uro v Srbiji in čas je bil za prvi postanek in malico. Nato nadaljujemo pot po Srbiji in naslednji cilj je bil Leskovac in pokušina Leskovčanih čevapov. No zadeva se je začela malo komplicirati, ko smo na avtocesti naleteli na karambol in smo se dobrih pet kilometr...
Preberite več

Grčija 2

Avtor: -
Slika
 je padla letos. Sicer je to bil plan že lani takoj po prvem dopusti v Grčiji, da tudi letos svoj glavni dopust preživimo na jugu, le lokacija je bila vprašljiva in v bistvu vse do zadnjega prav nismo vedeli kam bi šli, ampak to je ravno čar dopusta z avtodomom. Kar se tiče poti smo vedeli, da gremo po najkrajši poti, torej čez bivšo jugo, tako smo krenili popoldan iz Maribora in malo pred pol nočjo prispeli v Predejane, kjer smo določili, da bomo prespali. Priporočam vsem, ki ste na poti na jug, počivališče je ravno prav umaknjeno z avtoceste, ima pa tudi bencinsko in pa trgovino. No zjutraj za mene obvezen trening in okoli devetih nadaljujemo pot v smeri Grčije.  Na meji z Makedonijo smo v slabi urci, za prehod pa porabimo manj kot pol ure. Makedonijo pa itak prevozimo v šusu, tako, da smo pred mejo predem se sploh zavemo. V Gevgeliji se odločimo za obvoz na Dojran, kjer naredimo postanek za kosilo, nato pa čez mejo in smer obala. Čeprav je bil prvotni plan najprej prečkati ...
Preberite več

Malo obujamo spomine

Avtor: -
te zadnje dni. Male sem brskal po preteklosti tu na blogu, predvsem o tisti športni preteklosti. Kar ne morem verjet vsem tem dosežkom, ki se jih je nabralo za lep kup in se mi že sedaj nekateri zdijo kot fatamorgana. Ja res je fajn imeti tako na kupu zbrane spomine za deset let nazaj in se včasih vrniti v preteklost. No spanje na lovorikah je sicer prazno delo, je pa fino komu kaj pokazat, kako je blo včasih. No kar se športa tiče sem sedaj veliko bolj umirjen a verjamem, da aktiven bolj kot tri četrtine ljudi. Rezultati mi niso več prva točka a vseeno še vedno tu a tam primerjam kake številke. No letos mi gre kar vredu, na kolesu se bližam štirim jurjem, v teku sem malo bolj len kot lani a vse skupaj je odraz tudi to, da sem se zavestno odločil malo zmanjšati količino. Nekaj seveda tudi na račun učenja harmonike.... No ne obnavljam pa samo športne preteklosti, ampak sem začel gledati znova tudi najbolj gledano serijo vseh časov, Game of Thrones. Zanimivo, po moje edina seri...
Preberite več