JAZ IN...

torej. In ko enkrat tako pademo v neko rutino in ritem je normalno, da bi ga radi čim dlje obdržali. Sedaj pa ključno vprašanje kako to doseči. Eden od načinov je, da ne pretiravamo ne z tempom ne z razdaljo, po pameti torej. Še bolj važno pa je, da se čim prej zavemo, da tek ne pomeni samo teka, pač pa je trening sestavljen tudi iz drugih sklopov. Tako na tem mestu začnemo razmišljati, kako okrepiti tudi ostale mišične skupine, ki jih s tekom glih ne krepimo, so pa ključnega pomena za uspešne tekaške kilometre. In tako smo pri vajah za telesno moč. jaz sem jih na začetku kar redno delal pa tu v bistvu ni šlo za nič kaj posebnega. Sklece, trebušnjaki, hrbtne, počepi in to je blo to. Vsak večer tkole zravn dnevnika ene 20 minutk. No sedaj sem trening moči kar za nekaj stopenj nadgradil, vendar pa to v tem trenutku ni važno. Hočem povedat to, da prav zaradi teh vaj nisem v začetku svojih tekaških kilometrov imel prav nobenih težav s poškodbami. Torej čist enostavno lahko sklepamo,

o katerem pač zadnje čase ne pišem prav veliko. Zakaj pa sploh bi. Da lahk o nečem kaj napišeš je fajn če se s tem tud ukvarjaš, jaz pa se s tekom ravno zadnje čase ne glih intenzivno. Res je grem tu pa tam odlaufat kako 10ko tak mal za dušo, ko pač vreme ne dopušča da bi šel na kolo ali pa sem malo na tesno s časom, drgač pa se teka kar mal izogibam. No pa vseen imam nekaj izkušenj, ki sem si jih nabral, ko pa sem tekel in to kar precej in mogoče je prav, da nekaj o tem tudi napišem, no ja pa da priznam tud na spletni strani tekac.s i , kjer vedno omenijo moj blog so zapisali, da pač kaj malo napišem o teku. Torej, kje naj bi pa sploh začel, aja na začetku seveda. Ko sem razmišljal kako se naj lotim teh zapisov sem kaj kmalu spoznal, da je tega kar velik kaj vse bi jaz mel o tej temi za povedat, zato naj bo to prvi v seriji pisanj o teku. Tema je obširna in jo bom poskušal nekako razdeliti na več poglavij in upam, da mi bo nekak ratalo spravit skupaj neko celoto. Predvsem bom

in to knjige. Čeglih imam zadnje čase, kar nekaj težav z izbiro ali najdbo dobre knjige, pa mi je zdaj končno uspelo najdit eno, nad katero sem navdužen še preden sem jo prebral do konca.  Gre pa za knjigo z namimivim naslovom HHhH. Glavna tema je atentat na Heydricha, knjiga pa poleg napetosti prinaša tudi zanimiv pogled avtorja o samem nastajanju dela. Res zanimiv pristop. Koga zanima zgodovina in še posebej II. svetovna vojna tako kot mene bo imel zanimivo branje.

ali kako dopolnjujem svojo listo.  Že nekaj časa nazaj sem pisal malo o poslušanju različnih podcastov in kot rečeno sem iz poslušanja v začetku pretežno Angleško govorečih sedaj prešaltal na predvsem Slovenske. K zbirki dosedanjih sem dodal še par novih, od katerih pa je kar nekaj takih, ki nastanejo na VAL-u 202. Tako sem poleg Toplovoda, dodal še Spetek pa Frekvenco X in pa Od bita do bita . Spetek seveda pod tatktirko Mihe Šaleharja, ki k sebi vabi odlične in različne goste, ki jim postavlja bolj ali manj provokativna vprašanja, druga dva pa malo bolj znanstvena pa prav tako zanimiva podcasta o znanosti, vesolju, internetu in še čem. Še en zelo zanimiv podcast ima pa naslov Številke . V njem voditelj Slavko Jerič napeljuje pogovor z gosti v smeri statistike in različnih podatkov, ki se lahko izluščijo v različnih temah. Zanimivo poslušanje in pa zanimiv umirjen glas voditelja, ki vodi oddajo. Ker sem tudi bralec prvega časopisa, ki je namenjen mobilnikom, to je Torek ob 5ih ,

                                       Ja nisem si mogu pomagat, da nebi še enkrat to sezono šel mal na tekaške. Razmere pa januarske, snega več kot dovolj, temperatura zimska pa brez vetra tud ni šlo.

da bi še mal šel na Roglo. Ko takole mal pogledam za nazaj, letošnja zima res ni bla od začetka bogvekaj, se pa sedaj kar nekak noče poslovit in še kar opleta z sneženim repom. Sicer ne glih po dolini, se pa to še vedno pozna po hribih saj zadnje dni še vsake tolko malo popopra z novim snegom, pa da se ne menimo kake so temperature. Ravno zdaj je mrzlo ko hudič pa še mal dežuje res pravo aprilsko vreme. Jaz pa sem že pred dobrim tednom pospravu smuči in prvleku na plan bicikl. Sicer res nekaj že kolesarim je pa kar neprijetno saj že par dni zaporedoma piha in je na cestaku kar tečno sploh po teh ravnicah Dravskega polja in pa seveda, kot je to pri kolesarjih kot zakleto, veter le redko piha ravno v hrbet. No sem pa zadnjič glih zarad vetra reku nič grem pa na Pohorje itak se mi je že luštalo mal gozdnih cest in miru brez prometa in pa v zavetju dreves, ki ovirajo veter, da ni tako nadležen. Vendar pa presenečenje, ki ga sploh nisem pričakoval, več kot dva kilometra pred vrhom na cest

tekači, kolesarji, plavalci in ne vem kaj še vse smo narod Blatnodolcev. Seveda med njih spadam ali pa sem spadal tudi sam. Se pa tu postavi vprašanje zakaj je to tako. Odgovor pa je sila enostaven, za »ultra« rabiš samo vztrajnost, čas in malo ali pa več denarja, ko pa hočeš kaj drugega pa rabiš še talent, ki pa ga ima samo peščica, ki pa seveda pol ni več ultra pač pa je kaj bolj resnega s čimer se da tud živet bolj ali manj dobro ampak opažam, da se da. Ultra pa je bolj ali manj promocija samega sebe v povezavi, no to pa predvsem v zadnjem času z dobrodelnostjo. Ja vem, da se boste sedaj nekateri zgražali nad tem kar sem prav kar napisal, vendar pa ne odstopam od tega, da je večina tega kar nekateri počnejo samopromotivne narave. Jaz lahko nakažem na primer za Botrstvo , ki se mi zdi odlična akcija na Val-u 202, vsak teden nekaj denarja čist simpl z SMS-jem pa tega ne bom obešal na velik zvon pa verjamem, da nisem edini, ki to počne. Zadnjič sem v »hecu« napisal, da začenjam lajko

za uporabo facebooka. To mi je prišlo na misle pred nekaj dnevi, da bi bilo potrebno izdati. Pa da takoj razjasnim, da tudi sam spadam med povprečne uporabnike te spletne strani. Ampak kaj se mi zdi pri tem sedaj tako zelo sporno ali pa narobe.  V bistvu vedno bolj vse. Sicer je najbrž to osnovni namen same strani pač objavljanje sebe in tega kaj delaš, OK s tem se jaz lahko strinjam, ne morem pa se strinjati s tem, da pa je vse v našem življenju tako faking lepo, ker pač jaz nikoli ne zasledim, da bi kdo napisal ali pa objavil fotko, ko gre kaj narobe ali pa ni vse glih tako lepo, kot se na prvi pogled zdi. Noben ne napiše, danes pa sem se spiču doma z ženo ali pa objavi slike polomljenih črepinj, ki so ostale, kot rezultat družinske vojne, no OK mal pretiravam pa vseglih, vsi samo pišemo kak se mamo radi in kak nam je lepo. Ne smem pozabit še seveda nepogrešljivih slik naših obedov, zdrave prehrane, raznih varjant dijet in vsega zdravega kar spravimo v naše želodčke, nisem pa videl