Spričevalo
ki sem ga našel zadnjič med svojimi papirji, ko sem si malo krajšal čas medtem, ko je mali prestolonaslednik spal v vozičku, me je mal povrnilo v leta osnovne šole. Neverjetno, da je od tega že ohoho časa, ko pa sem ga prijel v roko pa se mi je zdelo, kot, da je minil zgolj trenutek, ki pa je resnici na ljubo bolj treeeeeeeeeenuteeeeeek. No pa pustmo to, bolj me je prevzelo, ko sem malo prelistal po njemu in si ogledal ocene in uspeh, ki sem ga dosegel, seveda se lahk pohvalim, če je to hvala, da sem bil celih osem let prav dober, kar ni kar tako, je pa tudi res, da sem bil vedno bolj na meji med dobrim in prav dobrim, kot pa med prav dobrim in odličnim. Še tisto leto, ko sem imel pol petk in pol štirk so se odločli, da sem pač jaz materijal za prav dobro. Pa saj ne da se pritožujem v bistvu sem vesel, da je bilo tako, saj se mi zdi, da sem na koncu vse ocene dobil na pošten način in, da mi nič ni bilo podarjeno. Z gotovostjo pa lahko trdim, da je že v mojih časih bilo kar pomembno s