Dober tek

Avtor: -
tako in drugače. Se pravi za mizo in zunaj. No zase lahko rečem da je za mizo in zunaj veliko sprememb kar se teka tiče.

Da začnem na začetku. Se pravi zame je bil na začetku tek, tek in še enkrat tek. To je pomenilo vsak dan vsaj uro in četrt teka pa potem še mogoč popoldan kako urco, pa potem za zraven še vsaj ene trikrat na teden slabe dve urce kolesa. Ja vse to se da stišat v urnik poleg službe in družine, to pomeni zgodnje vstajanje in tek v temi, ampak nič ni težko za potrebno dozo endrofinov. Pozimi sem kolo menjal z tekaškimi dilami in še tam dodatno treniral.

Nikakor ne smem rečt, da v vsem tem času ni bilo obdobje, ko sem res uspel uskladiti svoje treninge in počutje in tako naredil kar nekaj super rezultatov na tekmah. Ampak to je bilo predvsem v obdobju dveh let med 2008 in 2010, ko sem bil "prikrajšan" dela ponoči in sem tako imel normalen ritem dela in tudi spanja. Takoj ko sem se vrnil k delu v turnusu pa je delo ponoči in dodaten stres treninga pripomogol k temu, da je moja pripravljenost šla le še navzdol. Pa ne samo to, pojavljati so se začele poškodbe za katere je v veliki meri tudi kriv stres, ki ga povzroči velika količina fizične aktivnosti, pri tem imam v mislih predvsem tek in pa seveda nezadosten počitek zaradi neenakomernega dela v službi. Kot tretji faktor pa je tu še popolno zanemarjanje telesa kot celote. Kaj malo ti pomagajo močne noge, če pa je "podvozje" slabo. No čisto na koncu pa je tu še moj način prehranjevanja v tistem času, ki pa je tudi bil daleč od zdravega načina. Ogromno OHjev in to ne bilo kakčnih, ampak takih v obliki keksov, napolitank, čokolade, bonbonov...

In nato POK in spoznanje, da tako več ne gre naprej. Telo je reklo NE. Težave s hrbtenico, pa nato tetiva in tek je bilo po težkih mukah potrebno prečrtati iz mojega vsakdana. Na začetku se je to zdelo nepojmljivo, kaj pa zdaj, kako naj preživim brez vskadanjega "fixa", nemogoče. OK se tolažim, počakam dva mesca se pocajtam pa bo. Pa sta minila dva meseca pa ni blo nič bolje, pa tri in štiri in tako je naenkrat pol leta okoli in sedaj že eno leto. Jaz pa sem še kar živ pa čeprav v tem času nisem pretekel niti pol procenta tega kar sem v laskem letu. Pa ne samo da sem preživel, končno lahko rečem, da se počutim fit in močen ob enem, kar pa je najpomembnejše nič ne me boli, no tu pa tam imam kdaj muskelfiber, to pa je tudi vse. Minila je tudi tista kronična utrujenost, ki je bila pri meni prisotna v veliki meri, ko so bili dnevi ko se mi ni dalo nič popoldan, ko bi najraje ležal in imel mir.

Kaj sem torej spremenil v zadnjem letu in še malo. Tek je zamenjalo kolo. Kolesarjenje prevsem gorsko je poleg teka na smučeh zame najlepši šport. Človek je v naravi v miru in se lahko sprosti in uživa v tišini in samoti. Stres, ki ga kolo povzroča na telo je zanemarljiv v primerjavi z tekom in tako počasi izginejo bolečine v tetivah, hrbtenici, še vedno pa človek lahko pride do potrebne doze....
Največji napredek pa sem naredil pri vključitvi neke vrste cross-fit treninga. Ta pri meni zajema sklop vaj za moč pri katerih si pomagam malo tud z kettlebellom s katerim se da izvesti celo serijo različnih vaj za moč. In če mi je bil na začetku 12 kilski kar malo težek sedaj z lahkoto premetavam 16 kilskega in že premišljujem mal o 20ki. Se pravi to pa TRX trakovi pa še drog za dvigovanje trupa. Poleg tega pa še en kup sklec, počepov, izpadnih korakov, plankov in še in še in telo počasi začne dobivati obliko. Počasi prihajam do tega da imam končno mišice na rokah, prsih in na hrbtu, kjer je blo prej res bolj žalost kot kaj druga.

In na koncu še prehrana. Tu pa imam največjo srečo, da imam doma prehranskega guruja Tatjano, ki nam vsem skupaj kuha in pripravlja odlično hrano, ki je zdrava in raznolika. Večina naših obrokov je sestavljena iz mesa rib in zelenjave. V malih količinah je tu še krompir in pa riž, testenin pa na našem jedilniku že dogo ni več, jemo torej neko low-carb varjanto prehrane. Jaz pa sem prečrtal še vse vrste napolitank, keksov in podobnih stvari in prešaltal na črno čokolado in oreščke.

No pa da priznam tu pa tam pa že grem malo tečt, vendar pa je to tek za dušo, dolg do 45 minut v počasnem tempu, glih tolk da grem mal na luft bi se reklo.

Vse skupaj mi vzame tudi veliko manj časa, kot sem ga v preteklih letih zapravil za razne treninge, ko sem imel občutek, da nikoli ni dovolj. Tako imam sedaj tudi veliko več časa za druženje z svojimi doma in pa tudi utrujenost, ki je bila stalnaica pri meni je izginila.

Kmalu pa pride tudi zamnejava za kolesarjenje, samo sneg še manjka ;)

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Grčija z avtodomom

Avtor: -
Slika
 v parih besedah, najboljši dopust ever. Pa da začnemo na začetku. Januarja, ko smo kupli avtodom je takoj padla odločitev, da poleti gremo z njim v Grčijo. Razlogov za to je več, eden je ta, da sem jaz že bil velikokrat na Grški obali in malo poznam teren, drugi pa je ta, da lahko v Grčiji kampiraš na free kot bi se reklo in ne rabiš hoditi v kampe. Torej prišel je dolgo pričakovani dopust in priprave so bile končane. Imeli smo okvirno zastavljeno pot, torej v Grčijo preko Balkana z enim vmesnim postankom za spanje nekje na jugu Srbije. Tako smo krenili na pot v ponedeljek, da se ne gužvamo čez vikend po cestah in izgubljamo živce, kar se je izkazalo za odlično odločitev. Brez težav na meji smo bili že nekaj čez enajsto uro v Srbiji in čas je bil za prvi postanek in malico. Nato nadaljujemo pot po Srbiji in naslednji cilj je bil Leskovac in pokušina Leskovčanih čevapov. No zadeva se je začela malo komplicirati, ko smo na avtocesti naleteli na karambol in smo se dobrih pet kilometr...
Preberite več

Grčija 2

Avtor: -
Slika
 je padla letos. Sicer je to bil plan že lani takoj po prvem dopusti v Grčiji, da tudi letos svoj glavni dopust preživimo na jugu, le lokacija je bila vprašljiva in v bistvu vse do zadnjega prav nismo vedeli kam bi šli, ampak to je ravno čar dopusta z avtodomom. Kar se tiče poti smo vedeli, da gremo po najkrajši poti, torej čez bivšo jugo, tako smo krenili popoldan iz Maribora in malo pred pol nočjo prispeli v Predejane, kjer smo določili, da bomo prespali. Priporočam vsem, ki ste na poti na jug, počivališče je ravno prav umaknjeno z avtoceste, ima pa tudi bencinsko in pa trgovino. No zjutraj za mene obvezen trening in okoli devetih nadaljujemo pot v smeri Grčije.  Na meji z Makedonijo smo v slabi urci, za prehod pa porabimo manj kot pol ure. Makedonijo pa itak prevozimo v šusu, tako, da smo pred mejo predem se sploh zavemo. V Gevgeliji se odločimo za obvoz na Dojran, kjer naredimo postanek za kosilo, nato pa čez mejo in smer obala. Čeprav je bil prvotni plan najprej prečkati ...
Preberite več

Malo obujamo spomine

Avtor: -
te zadnje dni. Male sem brskal po preteklosti tu na blogu, predvsem o tisti športni preteklosti. Kar ne morem verjet vsem tem dosežkom, ki se jih je nabralo za lep kup in se mi že sedaj nekateri zdijo kot fatamorgana. Ja res je fajn imeti tako na kupu zbrane spomine za deset let nazaj in se včasih vrniti v preteklost. No spanje na lovorikah je sicer prazno delo, je pa fino komu kaj pokazat, kako je blo včasih. No kar se športa tiče sem sedaj veliko bolj umirjen a verjamem, da aktiven bolj kot tri četrtine ljudi. Rezultati mi niso več prva točka a vseeno še vedno tu a tam primerjam kake številke. No letos mi gre kar vredu, na kolesu se bližam štirim jurjem, v teku sem malo bolj len kot lani a vse skupaj je odraz tudi to, da sem se zavestno odločil malo zmanjšati količino. Nekaj seveda tudi na račun učenja harmonike.... No ne obnavljam pa samo športne preteklosti, ampak sem začel gledati znova tudi najbolj gledano serijo vseh časov, Game of Thrones. Zanimivo, po moje edina seri...
Preberite več