JAZ IN...

to je sedaj vodilo naše familije. No pa da začnem pri najmljajšem. Mali Mihec oz. mali migec bi mu lahk rekli. Tamali miga non-sto še takrat ko spi. No zdaj v spanju malo manj, ker se ne more več opret ob stranice zibelke, ki jo je v treh mesecih prerasatel ko za šalo. V njej se je ponoči upr z rokami in nogami in tako na brzino prilezel do dna in tako smo ga morali popravljat parkrat na noč, saj se je vedno zbudi, ko ni blo več placa za njegove akrobacije. No sedaj je ponoči malo več mira. Živa je itak multi športnica. Po zimi je drsala in smučala, no zdaj ko je pomlad pa je ali na skiroju ali na biciklu. na skiroju je itak prava balerina, vozi se in dela lastovke pa ne vem kake vragolije še, no z biciklom pa pridbo nabira praske po kolenih in rokah, čisto zadnja pridobitev pa je krasta na nosu in pod njim. Očitno se preveč zgleduje po meni ;) Tatjana pa bo znucala kole na vozičku. Še dobr da nima na njem števca, ker bi že morala it na servis z njim. No seveda pa še prid

traja pred velikonočni post. Do sedaj se res nisem glih oziral na to, tokrat pa sem se odločil, da se še jaz odpovem nečemu in tako sem se odpovedal nečemu, kar se je za nekoga, ki me vsaj malo pozna bilo skoraj nemogoče. Torej odpovedal sem se vsem sladkarijam. In mi je popolnoma uspelo, nisem se pritaknil ne čokoladam, pecivu, napolitankam in ostalim sladkarijam, ki so bile do sedaj stalnica oz. dnevnica na mojem jedilniku. Pravzaprav sploh nisem pogrešal nič kaj od naštetega, no mogoče samo sladoled, ko se je pred časom začelo res toplo vreme in se mi je zaluštalo malo obiska pri mojem najljubšem sladoledarju. No rezultat vsega tega pa je, da tudi v prihodnosti ne bom pretiraval z sladkarijami, kot sem včasih do sedaj, si pa bom privoščil kak sladoled ali kako dobro domače pecivo.

v hipu, če si strokovnjak tako kot jaz.  Spet je jutro, vstanem in se pogledam v ogledalo, no vsaj skuštran nisem, ker mam prekratke lase... Ampak okus v ustih, bljak, sem že skoraj pozabu kako je, če se vsako jutro zbudiš z mačkom in tem okusom po večernem kozlanju nekje vmes med enim in drugim spanjem. A je čudn da me je nagnala... Ja kdo naj bi me gledal takega, sploh sedaj, ko naj bi prevzel vsaj nekaj odgovornosti nase in bil vsaj malo spodoben oče, a ne, jaz pa vse zafuram in to v hipu, no ne glih v hipu. Za kaj takega morš bit kr vstranj, saj tud to kot vsaka druga stvar rabi nekaj časa, da se jo privadiš. Še dobro, da špegu ne pokaže vsega ampak samo moje skozlano lice, k sreči pa tedenska brada uspešno prekriva podbradek, ki sem ga pridelal v tem času. Je šlo velik hitreje kot sem pričakoval, da bo. Ja res sem talent ni kaj.  Končno se spravim pod tuš, no vsaj umivam se še če sem vse ostalo nehal. Stopim izpod tuša in šele takrat se zavem, da je okoli mene neznosna t