Zima je
kriva, ker je nikakor ni letos. In zato jaz tud v januarju veliko kolesarim. Ja ka pa čem, migat je treba, te dni pa sem mal oddaljen od Rogle, kjer se še da laufat in zato je pač kolo druga izbira. In ker pa lahko človek na kolesu tud pade se je to tokrat zgodilo tud meni. V bistvu je od zadnjega pravega padca minilo že kar ohoho in glede na to da zadnje čace res velik kolesarim je take stvari za pričakovati. Je pa mal bizarnio kako je sploh prišlo do tega.
Pač sem kolesaril po Prekmurskih in Prleških vaseh in ko že mislim obrnit nazaj proti domu, no pa si rečem samo še po tejle ravnini pa potem obrat in glej, kup kur, ki letajo ob cesti. Seveda so se odločle, da glih ko sem se peljal mimo njih morajo čez cesto in tako se je ena zapletla v moje prednje kolo. Temu pa je sledil padec. Malo me je obrnilo v levo potem pa direkt na tla in to na sredino ceste. Še dobr, da ni nekega prometa. Padec pa direkt na zadnjo stran rame in na bok.
Posledice so, niso pa katastrofalne. Boleča je predvsem zadnja stran rame, mal je otrdela ni pa ne siva ne črna. Podrgno sem si tud koleno pa mal roko pod komolcem. To pa je v bistvu vse. Kolo je ostalo celo, razen prvo kolo, kij je bilo potrebno mal centriranja.
V glavnem že celim, kaj pa naj. Zdaj kak teden pač ne bom ležal na levem boku, pol pa bo že OK.
Se pa nezadržno bliaža kas ko pa bom začel spet tečt. No po 4ih mesecih, bo najbrž to. Tetiva je reszdaj ko nova. Terapija v Srbiji je naredila čudeže, seveda pa tudi moja disciplina, kar se tiče teka. Pomagal sem si tudi z obliži iz naribanega ingverja in pa z elektrostimulacijo. Za enkrat je začetek predviden za začetek februarja, lahko pa se še mal zavleče, če bi se zima malenkost bolj izkazala.
Posledice padca.
Raztrgal sem legendarno jakno ;)